Možje sv. Jožefa

Od leta 2009 pa do letos je šlo skozi Odmik za moške že čez 300 mož. Med nami se je počasi porodila misel, da bi znotraj IDD ustanovili skupino za moške. Rečeno storjeno. Napočil je ta pomemben trenutek. 29.11. 2011 je potekalo prvo ustanovno srečanje, na katerega je prišlo 9 moških. Danes nas je že petkrat toliko.

Letos se MOŽAKARJI SV. JOŽEFA dobivamo ob naslednjih datumih:

OKTOBER 2017	24.10.2017
NOVEMBER 2017	28.11.2017
DECEMBER 2017	19.12.2017
JANUAR 2018	23.1.2018
FEBRUAR 2018	27.2.2018
MAREC 2018	27.3.2017
APRIL 2018	17.4.2017
MAJ 2018	22.5.2017
JUNIJ 2018	19.6.2017

 Kdo smo

Smo skupina mož, ki hočemo svojo moškost graditi na veri v Jezusa Kristusa in si pri tem med seboj pomagamo. Upoštevamo evangelij kot temelj naše medsebojne povezanosti in moške moči.

Ni pomembno koliko je kdo oddaljen od Cerkve, pomembno, je da je v njegovem središču Jezus Kristus in da se mu postopno bliža. Ne prepoznavamo se v new age-u, ezoteriki, beli magiji, zdravilstvu ali terapiji, LGBT ideologiji, ipd. Če kdo to želi, ga povabimo, da zapusti skupino.

Naš temelj

Bog je naš Stvarnik in Oče, mi njegovi sinovi in med seboj bratje. Ustvaril nas je tako, da bi živeli v večni harmoniji z Njim in med seboj, ter da bi skrbeli za stvarstvo. Želi nas imeti za sogovornike in sodelavce. Vabi nas, da ga iščemo v vseh stvareh, ter se učimo živeti svobodo, ki nam jo je podaril.

Naše dostojanstvo je v tem, da nas Bog vedno spoštuje, sprejema in nam je naklonjen. Osebno prijateljstvo z Bogom nas krepi in utrjuje v notranji svobodi ter iskrenosti do sebe in drugih. Bog nas ljubi, tudi če se mu dejavno upremo. V Kristusu dela vse, da nas vedno znova privede nazaj k sebi.

Zavestno sprejemamo odgovornost, vsakodnevno prizadevanje in notranji duhovni boj za svojo moško rast in dozorevanje. V Kristusovem odpuščanju najdemo moč za neutrudno ustvarjalnost.

Njegov Duh deluje tudi v naši slabotnosti, v kateri nam razodeva moško moč, poklicanost in nas pošilja živeti to, za kar smo bili ustvarjeni.

Namen skupine

Namen skupine je je podpora osebni rasti v krščanskega moža (bojevnika, pustolovca in reševalca lepotice).

Metoda duhovnega pogovora

Možje nismo enaki, pač pa enakovredni, zato gradimo enakovredno tovarištvo. Izhajamo iz prepričanja, da vsak mož, vsak dan potrebuje moško moč in da ima vsak mož od Boga dano moč s katero lahko drugim pomaga (možem, ženam, otrokom, skupnosti).

Možje si pomagamo na skupni poti, tako, da drug z drugim pošteno in odkritosrčno delimo osebno izkušnjo, svoje izzive in spodbude iz vsakdanjega življenja v svetu, kjer se zlo velikokrat pretvarja, da je dobro. Vsak lahko v okolju varnega prostora zaupanja prispeva svojo edinstveno izkušnjo, po kateri Bog daje moškemu moč.

Na naših srečanjih uporabljamo metodo duhovnega pogovora, s pomočjo katere, se učimo odkrivati svojo moško moč po Božji podobi in navzočnost Boga v naših življenjih. Zavedamo se, da nam skozi izkušnje drugih govori Bog in nas utrjuje v odrešeni moškosti. Možje med seboj gojimo držo medsebojnega sprejemanja, zaupnosti, preprostosti, odprtosti in duhovnega razločevanja. Zavzemamo se za resnico in stojimo za dano besedo.

Pravila za metodo duhovnega pogovora

OPOMBA: Pravila voditelj skupine prebere na glas pred vsakim srečanjem, takoj po molitvi.

1. Govorimo iz osebne izkušnje in ne kar na splošno. V skupini vedno uporabljamo zaimek ‘jaz’ in govorimo o sebi, svojih pogledih in svoji izkušnji.

2. Poslušamo s spoštovanjem in hvaležnostjo, ker drža odprtosti in govorjenja resnice to zasluži in vabi k hvaležnosti.

3. Bog nas je poklical po imenu. Ko nekdo začne govoriti vedno pove svoje ime. Ko konča, se mu vsi glasno zahvalimo (npr. Hvala, Janez). Tako se tudi naučimo naših imen.

4. Vsak mož je najboljši poznavalec (‘strokovnjak’) svojega bivanja, zato nihče nima pravice, da brez njegovega privoljenja postavlja pod vprašaj njegovo izkušnjo.

5. Trenutki tišine so primerni in nujni, zato jih sprejemamo in spoštujemo. Če kdo ne želi spregovoriti, ga nikdar ne silimo.

6. V skupini smo zavezani zaupnosti in vsebine naših pogovorov ne širimo izven kroga skupine (razen s posebnim dovoljenjem posameznika in brez imena).

7. Vsak član naj pride na vrsto, da podeli svojo izkušnjo, vendar naj podeli le to, kar želi in to kar zmore.

8. Svojo izkušnjo izrazimo kratko, preprosto in jasno (lahko se jo tudi prebere, če jo zapisana).

9. Skupna ni namenjena splošnemu debatiranju, niti ni namenjena reševanju osebnih problemov, zato si med srečanjem med seboj ne delimo nasvetov. Če želimo, lahko to storimo po srečanju in v privatnem krogu.

10. Voditelj skupine skrbi, da ima vsak na razpolago enak delež časa in da se upoštevajo ta pravila. Pri delom v malih skupinah ga določite sami.

Vrline metode duhovnega pogovora

1. Poslušanje z medsebojnim spoštovanjem in pozornostjo na govor Duha v vsakem članu skupine.

2. Pozornost na Božje delovanje in razodevanje v osebnem življenju vseh nas, ter tudi v družbenem življenju.

3. Notranja svoboda, ki drugega sprejema zato, ker ga Bog sprejema, spoštuje in ceni. Bog nam je naklonjen vsak trenutek in v vseh življenjskih situacijah, tudi v tistih nad katerimi se sami pohujšujemo.

4. Resnicoljubnost pri podeljevanju osebnih izkušenj.

5. Zaupanje v to kar smo za Boga, ki deluje v in po naši zgodovini.

Potek duhovnega pogovora v skupini

Delo v majhnih skupinah (4 – 5 mož): a) Prvi krog: Podelitev osebne izkušnje na katero je moža spomnilo branje in premišljevanje gradiva. b) Drugi krog: Vsakdo pove, kaj se ga je dotaknilo od tega, kar je slišal od drugih. c) Tretji krog: Kaj ob vsem izrečenem ostaja v meni in kam me to usmerja (npr. v odločitev, v pogovor z ženo, v poglabljanje teme, v reševanje konflikta, … ).

Plenum (vsi v krogu): Vsak na kratko (dva do tri stavke!) pove svojo sintezo srečanja (upoštevajoč gradiva, osebno doživljanje dela v majhni skupini, celotno srečanje).

Govoreči predmet (npr. križ, ptičje pero, list drevesa, vejica, …): V mali skupini in na plenumu si lahko možje pri pogovoru pomagamo s kakim predmetom, ki si ga podajamo iz roke v roko. Kdor ima predmet, govori in vsi drugi ga s spoštovanjem, naklonjenostjo in sprejemanjem poslušajo (v duhu pravil). Ko predmet potuje naprej do naslednjega, vsi poslušajo njega. Predmet si skupina izbere sama.

Primer programa srečanja

18.45: Molitev v kapeli (zelo zaželena je sveta maša)

19.00: Pogovor v malih skupinah (preštejete se tako, da je v vsaki štiri, maksimalno pet mož).

20.30: Plenum

21.00: Agape (npr. pršut, vino, olive, lahko se zapoje za rojstni dan ali god in čestita tistim, ki so ga imeli ta mesec, še kakšna obvestila v povezavi s skupino mož, pogovori)

22.00: Molitev in blagoslov ter slovo (vsak na svoj dom in na delo)

OPOMBE: Urnik naj si vsaka skupina uredi po svoje. Za male skupine ne sme biti premalo časa. Odlično je, da se srečanje začne s sveto mašo (kdor se je more udeležiti). To zelo utrdi skupino. Priporoča se sveta maša vsaj na začetku leta na prvem in na koncu leta na zadnjem srečanju. Za pogovor v malih skupinah mora biti na razpolago vsaj uro časa. Dobro je narediti vsaj dva kroga: 1) moja izkušnja ob temi, 2) kaj se me je dotaknilo od tega, kar so povedali ostali trije (krajši krog).