Tako veruj


2016-10-04-03-26-11»Haec prima sit agendorum regula: sic Deo fide, quasi rerum successus omnis a te, nihil a Deo penderet; ita tamen iis operam omnem admove, quasi tu nihil, Deus omnia solus sit facturus«.

“Tako zaupaj (veruj) Bogu, kakor bi bil vsak uspeh odvisen od tebe in ne od Boga; vendar pa se vsakega dela loti tako, kakor da bi Bog vse sam naredil, ti pa ničesar”.

Na njegov dar odgovori tako vestno, kot da je vse odvisno od tebe, in pri tem, ko boš svoj odgovor živel, tako zaupaj in računaj nanj, kot da je vse odvisno od njega.

Za Ignacija Bog v tem življenju ni vlak, ki ga lahko zamudiš, ampak dar, ki se nenehno izroča našemu nerodnemu sprejemanju in odgovoru. Prav v tem kontekstu dobi vso svojo moč stavek “kot da je vse odvisno od Boga in nič od mene”. Izrečem ga potem, ko sem sprejel lastno odgovornost: “kot da je vse odvisno od mene in nič od Boga”.

2016-10-04-03-51-03Ignacijanska duhovnost je antropološka ker vedno gradi na človeku takšnem kot je v resnici, z vsemi časovno prostorskimi pogojenostmi (fizicno, psihično, socialno). Je pa hkrati tudi duhovnost za poslanstvo, torej misijonska. Dialektična sinteza obeh sestavin je dobro izražena v Pravilih ohranjenih v Dodatku dvanajstega zvezka Ignacijevih pisem in navodil (Epp. XII, 678-9).

Pravila opisujejo drže, ki se ne morejo prevesti v konkretne norme za obnašanje. Lahko bi jih imenovali Predpostavka (DV 22) vsakega jezuita, ce hoce biti vredno orodje v božjih rokah za poslanstvo. Saj vemo, da ne služimo mi Bogu ampak je bistvo našega poslanstva, da se on poslužuje nas za svoje poslanstvo. Ne gre torej za pravila za reševanje česarkoli ampak za ustvarjanje določene drže v jezuitu “preparar y disponer”. So osnovne smernice za ohranjanje notranje svobode ali notranje svobode, ki ni naravna danost. Omogočajo odprt in oseben dostop do stvarnosti, brez projekcij in identifikacij, in s tem primeren in ne iluzoren odgovor na stvarnost.

1. Nikdar nikomur ne nasprotuj “contradigas, niti če imaš prav niti če nimaš; ne predstojniku, ne enakemu, ne nižjemu. Sprejmi, kar je drugi dokazal, ne da bi se opravičeval, četudi bi se po pravici lahko opravičeval.

2. Slepo ubogaj v vsem, naj bo pomembno ali manj pomembno, predstojnike, enake in nižje, zavedajoč se, da si to obljubil z zaobljubami Kristusu.

3. Nikdar ne glej napak drugih, ampak bodi vedno pripravljen, da jih oprostiš. Bodi pripravljen, da boš obsojen. Še več želi si, da bi te vsi poznali, od znotraj in od zunaj.

4. Ne govori, ne odgovarjaj, ne premišljuj, ne hodi in zagotovo nikoli ne stori ničesar, česar nisi prej premislil ali je všeč Bogu in je za vzor in rast bližnjega.

5. Ohrani svobodo kjerkoli si in pred komerkoli, in ne glej na osebo; ampak imej vedno svobodo duha do tistega, kar je pred teboj. Nikoli je ne izgubi.

6. Ne bodi neprizadet ali domač z vsemi, ampak se posvetuj z duhom, h komu te bolj nagiba in vleče. Predvsem pa skrbno presodi kakšni vzgibi te vodijo k drugim.

7. Nenehno se vadi v duhovnih vajah; želi si, da bi te imeli ljudje za norega in nevedneža, da boš zvest in moder pred Gospodom Kristusom Jezusom, in tako zaničuj vse drugo,  da bo tvoja edina nagrada Kristus.

To naj zaposljuje tvoj dan; ko greš spat in si ta pravila prebral, zmoli Miserere in Zdrava Marija.

Advertisements