sv. Miklavž in “tall South Sudanese people”


Danes smo po maši v slovenski cerkvici Cirila in Metoda praznovali sv. Miklavža. Prav lepe angelčke in dva luštna parkeljna je imel s seboj. Obdaroval je otroke in ekipo Baraga House. Otroci so hkrati zaključili še eno leto jezkovne Slomškove šole slovenščine. Prisrčno.

Ob treh je imel p. Ciril že mašo trideset kilometrov proč na jugovzhodu Melburna. Povabila ga je Južno Sudanska katoliška skupnost. Sami visokorasli možje in žene. Močni in lepi. Pojejo v značilnem afriškem slogu. Meni je zelo všeč. Njihov skupni jezik je arabščina, drugače pa od 46 plemen vsak govori svoj jezik. Trenutno v Južnem Sudanu divja vojna. Uradno zaradi konflikta med predsednikom in podpredsednikom, ju sta oba iz različnih plemen. Ustvarila sta se dva tabora in v imenu norosti se spet pobija nedolžne ljudi. Bog ve, kakšni geo-požrešni interesi velesil se skrivajo za vso to zunanjo fasado in propagando, ki smo jo deležni preko medijev. Imam občutek, da je zahodni informacijski sistem zgolj sredstvo za propagando, poneumljanje in manipulacijo lastnih državljanov, vas in nas. Tudi tu doli ni drugače.

Skupnost vodi diakon, ki ima šest otrok. Zakaj smo se zbrali sem pa pozabil povedati. Prišle so relikvije svete Jožefine Bakhite, afriške svetnice, ki je bila večkrat prodana v sužnost in je na koncu živela in umrla v Vinčenzi v Italiji leta 1947. V slovenščini je izšla lepa knjiga, ki je zelo spodbudna za težke čase, ko vsak izmed nas doživlja pospešen tečaj ljubezni in življenja, ki ne mine.

P. Ciril jih je prijazno nagovoril in na kratko povzel življenjsko pot te močne žene, ki je sovraštvo ni uspelo zlomiti, ampak je še povečalo njeno moč pričevanja o Božji brezpogojni ljubezni do vsakega človeka.

2016-12-04-11-42-22 2016-12-04-15-20-12 2016-12-04-16-24-46 2016-12-04-16-26-36 2016-12-04-16-25-11

Posted in Avstralija | Komentiraj

Sv. Frančišek Ksaver in blagoslov doma


Bogu hvala za Valentina Lenko in njegovo družino. Preizkušen mož in zato veren. Trden in človeški. Slovenija v malem z izrazito avstralskimi naglasi potomcev. Ali ste vedeli, da se Avstralci sami imenujejo “ozi”? Lenti (Valentin) je glasbenik in doma poučuje klaviature (sem videl vsaj pet diatoničnih harmonik, klavir, sintesizer ipd.). Ima vsaj 50 učencev. Drugače je pri maši igral na harmoniko naše lepe ljudske pesmi. Krasno se sliši. Sinova sta še mala: Kristjan in Dominik. Žena Rachel je močna žena in ima rada svoje drage. Lep dom sta si uredila. P. Ciril ga je z veseljem blaagoslovil. Tudi neverne je nagovoril, enako tudi Lenti.

Imam občutek, da je nevera pri mnogih posledica materializma in blagostanja. Šele stiske začnejo odpirati oči, da življenje ni samo iz rok v usta. Vsaj moj vtis je tak. Naš Bog je umetnik in stori vse, da nas najde še preden se poslovimo in gremo domov.

Hvala Lenti in Rachel ter vsem sorodnikom. Hvala Cirilu in Mariji, da sta me vzela s seboj.

2016-12-03-16-40-59 2016-12-03-16-41-04 2016-12-03-16-41-06 2016-12-03-16-56-11

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Papež Frančišek o uboštvu in klerikalizmu


“Klerikalizem, ki je ena od najbolj resnih bolezni Cerkve, se distancira od uboštva. Klerikalizem je bogat. Če ni bogat v denarju, je bogat v napuhu in ošabnosti (ponosu). Zagotovo pa je bogat: vedno je navezan na posedovanje (ljudi in stvari; op.prevajalca). Ne dovoli, da bi ga hranila mati uboštvo. Ne dovoli si, da bi ga varovalo obzidje uboštva. Klerikalizem je ena od oblik blagostanja zaradi katerega v Cerkvi danes najbolj trpimo. Vsaj na določenih krajih v Cerkvi. Celo v najbolj vsakdanjih izkušnjah. Uboga Cerkev za uboge je evangeljska Cerkev, Cerkev govora na gori v Mt in govora na ravnini v Lk, ter protokola po katrem bomo sojeni v Mt 25. Prepričan sem, da je evangelij glede tega zelo jasen in da je potrebno hoditi v tej smeri. Vztrajal bi pri tem, da je dobro za Družbo (jezuite), če pomaga poglabljati Ignacijevo vizijo uboštva, kajti verjamem, da je njegova vizija za vso Cerkev. Nekaj kar nam vsem lahko pomaga.” (papež Frančišek jezuitom v pogovoru na 36. GK: “Pogum in preroška drznost”, La Civilta Cattolica)2012-08-05 16.13.33

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Ena po lovsko


27.11.2016

Včeraj, po maši prve adventne nedelje, sem bil deležen “lovskega piknika” v slovenskem klubu v Elthamu v Melbournu. Hvala gospodu Stankotu za povabilo in odlično organizacijo. Pravi slovenski piknik, s čevapčiči, kotleti, piščančjimi repetnicami in vseh vrst solate. Tudi za vreme so se dobro dogovorili pri “vrhovnem štabu”. Nič ni deževalo, čeprav me je zjutraj, ko sem se z biciklom peljal k maši, kar prijetno orosilo.

Nove Misli – Thoughts so tik pred izidom. Ciril in Marija jih pridno in zvesto pripravljata. Tudi sam sem nekaj napisal o adventni izkušnji preizkušnje.

http://www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html

Kdor želi se lahko tudi pridruži naši skupni Adventni pripravi na božič. Sem povabil tudi tukajšnje Slovence in nekateri so se pozitivno odzvali.

img_20161127_124828 img_20161127_124844 img_20161127_124852 img_20161127_124922 img_20161127_124931 img_20161127_124953 img_20161127_125047 img_20161127_125059 img_20161127_125112 img_20161127_125131

Posted in Avstralija | Komentiraj

Kdo nam prihaja naproti sredi življenja?


2016-11-16-04-46-44Ali si opazil/a, da smo spet v adventnem času?  Si boš dal/a priložnost, da znova globlje zaznaš njegovo navzočnost in sprejmeš njegovo ustvarjalnost ali pa ga boš pustil/a naj gre mimo? Bog je z nami in v nas, ampak to nam nič ne pomaga, dokler ga ne sprejmemo in želimo živeti iz Njega, ki je v nas in Zanj, ki je za nas. V tem je svoboda. To je Božje hrepenenje v tem adventu tudi zame. Morda je tudi zate? Ali mu bom dovolil? Ali mu želiš pripravljati pot? On me pričakuje v mojem srcu in v bližnjih, v katerih gori Njegovo spoštovanje in sprejemanje vsakega. Pa v tebi tudi. Želim ti dragocenih trenutkov z Bogom sredi življenja, ki je njegov dar za vedno.

Papež Frančišek nas tudi vabi!

http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/27/papež_frančišek_advent_čas_upanja_naproti_gospodu/1275183

Moja molitev:

Sveti Duh odpri moje srce v tem adventnem času, da bom vsak dan znova pozoren nate, ki z vsakim trenutkom, po vsem kar je, prihajaš in me želiš zasnubiti za življenje v Očetovi ljubezni. Ti me pričakuješ in hrepeniš po meni, da bi me s tvojim hrepenenjem poslal k drugim. Hvala ti za ves tvoj trud in za skupnost Cerkve po kateri mi kažeš smer in pot. Nauči me živeti iz najgloblje resnice mojega in vsakega srca: ti podarjaš, jaz odgovarjam, ti si darovalec, jaz hvaležen skrbnik – sebe, bližnjih in stvarstva. Hvala ti Gospod, da si ubral tako spoštljivo in nežno pot, da bi zbral vse nas v skrivnostnem čudežu Življenja v izobilju. Odpusti mi, da tolikokrat spregledam Tebe in druge. Odpusti mi, da sem že tolikokrat zavrnil tvoj dar in ga nisem delil z drugimi. Hvala ti, da me učiš prave ljubezni, kakor si kot šolarja učil sv. Ignacija.

Morda si preberem papeževo okrožnico Laudato si.

http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/26/okrožnica_laudato_si_svetega_očeta_frančiška_o_skrbi_za_skupen_dom/1160055

Lahko mi zelo pomaga naravanati svoje srce v pravo smer. Govori na srce in iz velike skrbi Božjega srca za slehernega izmed nas.

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Adventna priprava na Božič


wp_20140525_013Cenjene bralke in vrli bralci!

Kaj letos načrtuješ za adventni čas? Ali bova pripravljala pot Gospodu? Si bova dala priložnost, da zaznava Njegovo navzočnost in sprejmeva Njegovo milost ali pa Ga bova pustila naj gre mimo? Bog nas želi obiskati. Ali mu bova dovolila? Ali mu želiva pripraviti pot?

Vabim vas, da se pridružite pripravi na Božič. Gradivo je za ves teden in vključuje tudi predloge za duhovne vaje ob njem. Pomaga k poglobitvi odnosa z Bogom in h globljemu doživljanju Božiča in svojega življenja znotraj Božje skrivnosti in njegove zgodbe.

1.Adventni teden:

 http://eepurl.com/cqtG9j

Gradivo lahko najdete tudi pod rubriko Kruh besede.

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Working with children check


10342993_893473157348476_5297873742120958163_nModerni časi so. To pomeni, da se zdi prav tisto, kar je v resnici narobe. Dobro se zdi tisto, kar v resnici škoduje. Resnično se zdi tisto, kar je dejansko laž. Kaj pa lepo? Ah… Pusti slavca peti, kakor sem mu grlo ustvaril. Jaz pa triatloniram zadnji del krize srednjih let. Znamenje: cinizem. Berite, pa boste videli, da je res.

Gospa Viktorija mi je poslala izkaznico, da smem kot prostovoljec pri svojem delu do leta 2021 imeti tudi stik z otroki. Brez te izkaznice v javnosti ne smem nastopati. Izkaznico morajo imeti tudi vsi cerkveni delavci: zakristani, kateheti ipd ipd. Tri tedne traja postopek. Kar štirikrat sem se z biciklom peljal na pošto in nazaj, da sem zadostil vsem birokratskim zahtevam. Vpis je računalniški, vendar gre potem vse še skozi stari sistem pošiljanja po pošti. Preverijo, če si pedofil ali že kaznovan.

Lov na duhovnike kot medijsko razglašene “glavne” pedofile je tudi v Avstraliji (kakor pri nas) priljubljen šport, ki prinaša bogate denarce in hiter medijski sloves. Zaradi strahu pred vsemogočno “demokratijo”, ki je v službi vplivnih bogatih zaljubljencev v last, slast in oblast (večinoma proticerkvenih in protidružinskih) in zaradi lova na čarovnice s katerim se danes zabavajo opulentno premožni ekstravagantni plemiči totalitarno nastrojenih LGBT lobijev, se sedaj, ker si zgolj nepomemben človek od spodaj ali volilna masa, lahko dotikaš samo še vrat, klopi in strojev, pa še to ne vseh. Človeka nikar, sploh pa ne pokaži kakšne prijaznosti in naklonjenosti do otrok in mladih. Ne osebno, ne javno. Osebno te lahko tudi po krivici tožijo otroci, javno pa kdo drug, ki so mu te stvari v osebno “zadovoljstvo” in mu dajejo občutek pomembnosti in moči. Z drugimi bi bilo najboljše biti v stiku samo še preko Fejstbuka (bukve ali bika) in še to pod nenehnim nadzorom tajnih služb, le te pa v službi bog si ga vedi čigave “oblasti”. Sv. Pavel omenja oblast teme v nebeških področjih. Sic transit gloria mundi.

No kakor koli, sedaj bom šel lahko mirno maševat v javnost. To trenutno pomeni dvoje: 1) k sosedom na zgornji strani našega jezuitskega ranča, kjer je hospic Caritas Christi, v katerem le še po srcu mladi bratje in sestre dokončno odhajajo domov k Bogu; 2) k sosedam na spodnji strani, kjer za visokim in lepim zidom živijo in molijo karmeličanke, verjetno vse po vrsti starejše in duhovno zrelejše gospe od mene. V skupnosti sobratov sem najmlajši. Med Slovenci sem do sedaj videl otroke le pri nedeljski maši, pa še to bolj od daleč in iz  varne razdalje. Toliko kar se otrok tiče in mojega “nenehnega” stika z njimi.

No, pa kaj zato. Imam vsaj še eno lepo zeleno in prozorno izkaznico več v svoji zbirki kratic. To je važno. Brez kartic kmalu ne boš mogel več živeti in za državo ne boš več obstajal. Gospa Viktorija je svojo dolžnost opravila. Dejstva in ljudje zanjo niso najbolj važna. Avstralska država Victoria in njen Department of Justice, se je s tem, ko mi je dala pravico, da se lahko pokažem v javnosti, samo sebe zaščitila pred “javnim križanjem” s strani “civilne družbe” (določene nestrpne, vplivne, oblastiželjne, a številčno zanemarljive manjšine, ki posiljuje večino), da je ne linča.

V tolažbo mi je nadškofovo dovoljenje za maševanje v njegovi Melbournski škofiji, ki mi ga je hitro in učinkovito priskrbel vrli p. Ciril2016-10-02-07-26-20. Bog mu povrni! Tudi za vso drugo velikodušno podporo in spodbude.

Drugače pa sem danes zaključil še eno knjigo na moško temo. Povzetki narejeni. Po večerji sem se šel past v ignacijansko knjižnico. Koliko dobrih knjig. Bo treba vaditi pravo askezo in disciplino in izbirati. Poglabljati svoje preteklo delo. Bogu hvala. Razmere so idealne. Res sem hvaležen za ta čas. Velik dar je.

Ob starejših sobratih doživljam, kako je večnost navzoča tukaj in sedaj. Med mašo opoldne smo prosili za zdravje 86 letnega sobrata, ki je bil sonovinec dveh patrov s katerimi smo skupaj. Ravno v istih trenutkih, kot smo po kosilu izvedeli,   je njun sošolec umiral v drugem mestu. Kako mirno so sprejeli novico njegovi sobratje in sovrstnika. Zdelo se mi je, kakor da sedim med vstalimi. Takšno zaupanje in globok mir predanosti je v teh možeh. Ponosni so bili nanj. Hvaležni zase. Res so že v večnosti. Tudi jaz, čeprav je še ne znam prav objeti in iz nje dihati. A nisem in nismo daleč. V Njem smo. On nas diha. Večni smo.

Kot sončni žarek in utrip je naše življenje. Ravno dovol, da stopimo nekaj korakov tudi v pravo smer. Ne le v napačno. Bog daj. Meni in vam. Vsem. Kakšna lepota je to Življenje, ki nas je povabilo na svatbo. Balantič ga je zaradi strupenih časov doživljal tragično. Če bi še živel, bi njegova tragika postala slavospev vstajenju, miru in sočutju. Grem brat njegove sonete. Morda pa njegovega Vstajenja še nisem slišal in prepoznal, ker srce in uho še nista zares in dovolj odprta.

Pri nas je že lahko noč. Ko greste pa vi spat, bo pa pri nas ravno dobro jutro! Lahko noč in dobro jutro!

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Splošno veljavna modrost


2016-10-04-03-50-06Vsaka duhovna pustolovščina in iskanje nosi v sebi pet vprašanj:

  • Kdo sem?
  • Odkod prihajam?
  • Kam grem?
  • Kako naj živim?
  • Zakaj?

Vsem duhovnim ljudem različnih časov in religij so v večji ali manjši meri skupne naslednje modrosti:

  1. V duši je luč, ki ni ustvarjena in je neumrljiva; božja srčika osebnosti, ki je ni mogoče ločiti od Boga. Eckhart pravi, da to ni duša, ampak bistvo duše v samem središču 10456468_725047307588686_3586114859978218481_nzavesti. Sv. Katarina iz Genove je takole zapisala: “Moje sebstvo je Bog: ne poznam ga razen v Bogu.” Hindujska mistika ga imenuje atman, sebstvo.
  2. Božje bistvo je mogoče zaznati. Ni abstraktno in ne sme ostati skrito pod pokrovom naše vsakodnevne osebnosti. Lahko in moramo ga odkriti, tako da njegova navzočnost postane stvarnost vsakdanjega življenja.
  3. Odkrivanje božjega bistva je resnični in najvišji cilj našega življenja. Naš cilj ni da obogatimo, niti da uživamo, niti da se zapišemo v zgodovino. Naš cilj je odkriti božansko iskro, ki je  naših srcih.
  4. Ko odkrijemo omenjeni cilj, hkrati ugotovimo, da je božansko, ki je v nas, eno in isto v vseh – v vsakem posamezniku, v vseh ustvarjenih stvareh, v vsem živečem.

a. Samo ena Stvarnost je (ki jo vsaka religija imenuje po svoje), ki je vir in bistvo vsega stvarstva;

10351103_762881510434952_2301558085336786771_nb. vsak izmed nas je manifeastacija te edine Stvarnosti, žal pa se večinoma skoraj vsi poistovetimo z nečem veliko manjšim, s svojim kulturno pogojenim posameznim egom;

c. poistovetenje z malim jazom povzroča neskončne tesnobe, zaskrbljenosti, nepotrebno trpljenje, med kulturno tekmovanje in nasilje;

d. ko odkrijemo svojo resnično naravo, ki je manifestacija edinstvene Stvarnosti, potem namesto tesnobe, trpljenja, tekmovanja in nasilja lahko živimo mir, sočutje in pravičnost.

10410787_1505717236313484_9188935585336284479_nTe resnice odkrivajo in posredujejo veliki mistiki in modreci vseh religij in civilizacij skozi človeško zgodovino.

Skrivnost meditacije je preprosta: postajaš tisto, kar meditiraš. Če vsak dan meditiraš navdihujoče besedilo iz človeške zakladnice resnične modrosti, besede vstopajo globoko v tvojo zavest in postajajo celovit del tvoje osebnosti. Potem se nenehno izražajo v tem kar rečeš, delaš in misliš.

2016-10-04-03-26-22Vsa različnost je del večje edinosti; moj občutek ločenega jaza je funkcionalna nuja, ne pa absolutna resničnost. Vse moje trpljenje izhaja iz napačnega prepričanja, da je moj omejeni jaz (moški, bel, Slovenec) moje resnično sebstvo. Sčasoma in z vajo (molitvijo) lahko zavedanje preusmerim iz svojega omejenega sebičnega jaza na neskončno božje sebstvo, ki je vsa Stvarnost. Tako sem preobražen v “orodje Božjega miru” (sv. Frančišek Asiški), v “v orodje v Božjih rokah” (sv. Ignacij Loyolski) in “blagoslov za vse družine na zemlji” (1 Mz 12,3).

Za kristjana je ta Stvarnost Očetova ljubezen, ki vsakogar posebej izgovarja in podarja.

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Vsak kmetič ma svoje veselje, ves…


2016-11-21-05-35-39 2016-11-21-05-36-03 2016-11-21-05-36-09 2016-11-21-05-36-21 2016-11-21-05-36-26 2016-11-21-05-37-01 2016-11-21-05-37-07 2016-11-21-05-37-33

Po dopoldanskem ustvarjalnem razumskem delu, sv. maši ter hladnem kosilu, se prileže še malo “toplega dela” na traktorju – kosilnici. Zunaj čez trideset stopinj, malo sonca malo oblakov. Soparno. Obujam spomine na delo doma, na očeta in na kmetijo, na mamo in sestri. Ropota kot za stavo, kadi in praši se podobno kot takrat, ko sva z očetom pred tridesetletji doma “zobanje rezova”. Enkrat je mrvo z voza atu na mašino podajala mama, enkat jaz, enkrat sestri. Ravno tepli se nismo za “uživanje v prašenju pljuč”. Po dveh urcah sem bil danes prašen kot kak dimnikar. Ampak sedaj je okrog naše častitljive rezidence vse pobrito in sveže ostriženo. Ravno pred pripeko, ki bo travco spremenila iz avstralsko zelene v avstralsko krem rjavo. Življenje teče naprej. Jaz se pa “hvalim”, kako sem za hišni proračun svojih gostiteljev pridelal ali bolje rečeno prihranil 1000 avstralskih dolarjev. Toliko namreč zaračuna vrli podjetnik, ki se pride vozit okrog hiše za malo manj kot pol dneva. Pa že v soboto sem se tri ure na soncu ukvarjal z listjem in odmaševanjem kanalov za uspešen prehod vode ob dežju. Počutim se skoraj tako kakor takrat, ko sem v Hidrometalu zaslužil prvo »šlosarsko« plačo. Ponosen, da komaj svoje prste na nogi še vidim, ha, ha. Vrli moj ata, nate sem se še posebej spomnil pri delu. Saj si me ti učil in naučil marsikaj prijeti v roke, čeprav mi avtomatske motike, ki bi sredi največje opoldanske vročine, sama okopavala krompir, ni uspelo izumiti. Ko sem bil mulc, me je sredi sonca bolela glava, danes me nič več. Res pa je, da si glavo pokrijem. Avstralsko sonce hitro naredi iz kože palačinko. Prav vroč avstralski pozdrav ti pošiljam tja v novembrsko sveže sive Topolske dobrave: upam, da si dobro in da se držiš pravega Gospodarja. Tu doli se družim s tvojimi vrstniki, ki so vsi še na horuk poskočni in za hece. Počasi jih bom celo kaj razumel. Saj veš, avstralska angleščina pač ni hec za ušesa srednjih let. Čeprav je prav danes najbolj zgovornega Tonija nekaj položilo in smo ga imeli pred vhodnimi vrati na tleh, da je prišel rešilec. Mož je bil nekaj časa nezavesten, potem pa je prišel k sebi in se smehljal. Sto odstotno zdrave pameti. Umirjen. Nobene panike in sunkovitosti. Avstralsko – novozelandski humor je bruhal iz njega in prav prijazno je pozdravil mlado zdravnico, ki je pokleknila na tla poleg njega in ga kot otroka skrbno pregledovala. Sobrat se jasno in pogumno zaveda, da “Dom” ni več daleč. Veselje je biti s takšnimi sobrati. Za to sem še bolj hvaležen kot pa za “plačo” današnjega dne. Bogu hvala. (p.s. dan kasneje: Toni je ostal doma: dehidriran je bil in je zato omedlel; včeraj je bilo 38 Celzija, danes jih je pa 17 in dežuje. Travca nazaj zeleni.)

Posted in Avstralija, Razmišljanja | Komentiraj

Kristus kralj – odpuščanja, sočutja in usmiljenja


p. David je včeraj prav odločno pridigal. Cerkev sv. Cirila in Metoda na Kew je bila polna. Pa še preveč vroče ni bilo, čeprav je bilo čez dan 30 stopinj. Vročino sem čutil okrog treh, ko sem se peljal domov.

Po maši je skupina mož in žena spet pripravila kosilo za vse udeležence maše. Prijetno druženje in pogovor ob dobri slovenski košti – goveja župca, tenstan krompir, solatka, gujdek ali teletina. Obvezno pecivo in kavica. Vinčka belega v potokih. Rdečega si pa poglejte na sliki: z orlom. Lepo konec cerkvenega bogoslužnega leta v družbi ljudi, ki so ob svojem delu ohranili vero in druženje sredi nove domovine. Domača jim je bila pred 50 imi in 60 imi leti bolj mačeha, v večjih primerih celo preganjalka in zatiralka. Stat crux dum volvitur orbis.

img_20161120_120126 img_20161120_120155 img_20161120_120209 img_20161120_120220 img_20161120_120224 img_20161120_120429 img_20161120_120643

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Jezuitsko vinarstvo: ponosen na našo zidanco


2016-11-16-03-02-092016-11-16-03-02-262016-11-16-03-02-01

 

 

 

 

No, skoraj bi pozabil. Včeraj sem v Daylesfordu odkril zanimivo ime vina:

Good Catholic Girl (prevod: Dobro Katoliško dekle). Širaz in rizling. Dobro.

Na romarskih duhovnih vajah po Ignacijevih stopinjah v Španijo, ko se na poti iz Ksaverja na Montserrat ustavimo na počivališču, vsako leto naletim na vino z nenavadnim imenom: Las tetas de vaca (Kravje vime).

Toda odkril sem še nekaj lepšega: tudi mi imamo svojo zidanco blizu Antarktike. Pa še kakšno in kako častitljive kakovosti in starosti. Jezuiti nismo kar tako. Že v prejšnjem tisočletju in pred dvemi stoletji so jo postavili na noge avstrijski jezuiti.

Moj acting superior fr. Michael Head S.J., katerega hobi je zgodovina,  je izdal krasno knjigo o Sevenhill vinarstvu, ki pa je še ne najdem na spletu.

Pa si poglejte, če vas zanima:

https://www.sevenhill.com.au/

http://chrome-extension://ecnphlgnajanjnkcmbpancdjoidceilk/content/web/viewer.html?file=http%3A%2F%2Fwww.jesuit.org.au%2Ffiles%2Fdocs%2Fcommunications%2FCompanions_Summer_2015.pdf

SONY DSC

SONY DSC

inigo_cabernet

Vineyards in the mist.ti

Vineyards in the mist.ti

 

Posted in Razmišljanja | Komentiraj

Po košnji okrog skupnega doma: Baraga House – Melbourne – spring 2016


img_20161117_100119 img_20161117_100147 img_20161117_101433 img_20161117_101451

 

img_20161117_101521

 

 

 

 

 

 

 

 

Pridni možje in žene, ki se zavedajo, da je Božje kraljestvo med nami takrat, ko se učimo imeti radi sebe in druge. Ljubezen pa je vedno bolj v dejanjih, kakor pa v besedah (prim. Dv 230). Vse njihovo življenje v Avstraliji to dokazuje in izdatno potrjuje.

 

Posted in Avstralija, Razmišljanja | Komentiraj

16.11.2016 – Daylesford – Sailor Falls – Kevin’s cotage


2016-11-16-06-43-37 2016-11-16-06-29-34 2016-11-16-06-22-57 2016-11-16-05-45-28 2016-11-16-04-47-25 2016-11-16-04-46-44

Sobrat Dave Ryan, ki vsako jutro teče in gre potem delat, je kakšnih deset let starejši od mene. S svojim žametnim baritonom me je povabil na župnijski izlet jezuitske župnije Hawthorn, kakša dva kilometra stran od naše Campion House. Živa župnija, ogromno sodelovanja bratov in sester, od mladih do starih. Izlet organizirajo 3x letno za tiste župljane, ki si sami ne morejo privoščiti česa podobnega. Mesec prej prodajajo doma spečene in v cerkvi med mašo blagoslovljene piškote in pecivo. S tem toliko zaslužijo, da udeleženci izleta plačajo le simbolično ceno.

Zjutraj zajaham svojega zelenega »vranca« in, večinoma navkreber, odsopiham, da ne bi zamudil avtobusa. Pridem prvi. Pozdravi me sobrat Hanks, Nizozemec, ki je pri petdesetih letih vstopil h kanadskim jezuitom, potem ko je svojo strojno firmo prodal družabnikom. Sedaj pri šestedesetih se mudi dve leti v Avstraliji na magistrskem študiju duhovnosti. Prijazen in gostoljuben. Takoj me povabi na kavo in klepet. Potem znosiva nekaj zložljivih stolov do mesta, kamor pride avtobus. Za ostarele in tiste, ki težko stojijo med mašo na prostem.

img_20161116_120343Izlete organizira energična črnolasa dama, mati in babica Donna, poročena s Hrvatom s katerim sta se pred kratakim vrnila iz potepanja po Evropi. Pravi, da je Slovenija čudovita dežela in me pozdravi po hrvaško. Skoraj šestdeset se nas je nabralo: indijskega, kitajskega, makedonskega, italjanskega, katalonskega img_20161116_120333in seveda angleško, irsko, škotskega pokolenja. Z indijskim soimenjakom Williamom sva tja grede prečesala svetovno politiko in se strinjala. Sva pa modreca, he, he. Seveda ima sogovornik kakšnih 25 km več življenjske izkušnje kakor jaz. Lahko bi se primerjal z mojim očetom. Tako sva se ujela, da me je na koncu prišel posebej 2016-11-16-04-26-04pozdravit. Enako tudi gospa Cvetka s katero sva se pogovarjala o verskih vprašanjih vnuka starega enajst let, kateremu ne zna odgovoriti: kako in zakaj je šel Jezus v pekel? Kaj so nebesa in kaj pekel? Nad odgovori je bila navdušena, jaz pa tudi, saj so mi bili sproti dani.

Po 120 kilometrih vožnje proti zahodu smo prišli na cilj: Galerija 2016-11-16-04-27-24Samostan z barom in restavracijo, kjer smo pojedli skromno kosilo in si ogledali bivši samostan sester. Stoji na zelenem griču nad mestom, ki so ga zgradili pretežno Švicarski priseljenci pred nekaj več kot stoletjem. Mala Švica, štirih jezikov. Prvotna stavba je bila Blarney Castle, ki ga je leta 1880 kupila Cerkev. Leta 1892 so sem prišle sestre in takoj začele s šolo za dekleta. Samostan sv. 2016-11-16-04-44-58Križa je še danes lepo ohranjen. V njem je razstava umetnosti, zgodovine in kulture. Predvsem pa me je nagovoril lepo urejen vrt poln rož in raznovrstnega drevja.

Čakajoč na starejše potnike, ki sva jim s šoferjem pomagala na avtobus, sem spoznal tudi belobradega šoferja Tonya, ki je bil 2016-11-16-04-44-32rojen v Angliji blizu Leedsa. Vozi za CEC firmo, katere lastniki so Kitajci in je mednarodna. Pravkar je prodal hišo z bazenom, ki je nič več ne potrebuje in ureja nekaj manjšega, zase in za ženo. Otroci so namreč že vsak na svojem in sta z ženo le varuški vnukov. Možakar je v pokoju, a je o firmi govoril, kakor da je del njegove družine.

2016-11-16-04-47-39Po kosilu in ogledu smo se odpeljali v deset minut oddaljen zaselek, kjer ima »vikend« eden od župljanov, Kevin, rodni brat mojega sobrata, jezuita, ki že 60 let dela v Indiji. Tam smo zunaj na lepem vrtu obhajali sveto mašo. Hanks ima bolj visok glas zato se ga je dobro slišalo. Sonce je tako močno sijalo, da so moralinekateri bežati v senco drugi pa so odprli dežnike. Duhovnika sva končala z opečeno plešo in nosom. 2016-11-16-04-50-03Italjanski Avstralec Andrea, po letih sovrstnik mojega očeta, je zapel Ave Marijo. Za hišico je tudi mali bajar z lokvanji in mostičkom. Voda je, oprostite izrazu, sinje rjava. Po daljšem ogledu in urejanju bivanjskih potreb smo se odpeljali proti slapovom Sailor Falls, kjer poleg lepega razgleda2016-11-16-06-44-05 iz pipe teče tudi krasna mineralna voda z okusom (boljša od Donata). »Mlajši«, razne mene sta bili mlajši samo dve 2016-11-16-06-22-44dami, smo poskakali z avtobusa in poslikali in popili in prinesli “super vodo” tudi »starejšim«, da so bili tako po naši preprosti ljubezni (= prihajanju Božjega kraljestva; poudarek iz pridige) deležni Božjih okusov narave in zdravja. Tja grede je bilo oblačno in sem sklepal2016-11-16-06-44-49, da nas bo močilo. Vendar se je že ob prihodu na cilj popolnoma zjasnilo, dan pa smo zaključili brez oblačka. Od 23 do 26 stopinj Celzija. Vrnili smo se hvaležni in veseli za Božji dar narave in za priložnost, da 2016-11-16-05-56-22smo jo lahko skupaj odkrivali in slavili Boga.

Hanks me je povabil na večerjo. Kuharica Helena 2016-11-16-08-38-43vedno preveč skuha in ne bo nobene taževe. Res je bilo tako. Pridružil se je še sobrat Paul, ki je dolga leta poučeval na eni od naših jezuitskih šol v Indiji. Preden se vrne, mora urediti nekaj vidikov svojega 2016-11-16-06-27-20zdravstvenega stanja. V dvorani pred kuhinjo so mladi načrtovali YEP – Youth Engagement Projects. Pozdravil sem jih in navdušeno so mi pripovedovali, kaj vse počnejo v okviru župnije in da so zadovoljni z udeležbo in sadovi.

Župnija je sestavljena iz raznih ekip in skupin. Živi so in dejavni. 2016-11-16-06-27-39Veseli, da so lahko skupaj in da se učijo hoditi za Jezusom sredi potrošniškega Melbourna.

Posted in Avstralija, Razmišljanja | Komentiraj

Ko se vodomci vžgo


stanislav-kostka-113.11.2016 – sv. Stanislav Kostka, sobrat, že zdavnaj doma in v veselju našega Gospoda.

Rad bi vam posredoval nekaj slik iz današnjega kolesarjenja. V drugem delu sem sopihal po dežju, v veselju Božjega blagoslavljanja zemlje.

S sobrati smo se pri večerji pogovarjali o kriketu in skvošu, dveh, v deželi kangurujev in koal, značilnih športih. Moram povedati, da nisem vsega dojel. Pri kriketu so možje v oblekah podobnih belim spalnim srajcam. Vsaj takšne sem jih danes zasačil na zeleni trati sredi parka. Za gledanje je igra dokaj dolgočasna, sploh za tujca, ki »nič ne razume«. Podobno sem doživljal avstralski nogomet s štirimi goli, ki se mi je zdel bolj rokoborba, kot kaj drugega.

2016-11-13-05-41-03

2016-11-13-06-02-47

Doživljam kako me stik z naravo povezuje z Bogom in spomni, da sem v njem in zanj in iz njega. On je edino, kar potrebujem. On vse podarja, kar potrebujem. Tega me ne more drugače naučiti, kakor preko preizkušenj in stisk. V 2016-11-13-06-07-22meni se ob branju knjige mojega sobrata p. Walterja Ciszeka z naslovom: He Leadeth Me, kar nekaj premika prav v pravkar omenjeni smeri odpiranja Bogu sredi samote. Mož, moj sobrat in pater, je globoko doživel Božjo moč in Božjo voljo. Ko ga berem se mi odpira tudi sveto pismo in ustvarjajo povezave. Res me nagovarja.

2016-11-13-05-34-40

V srcu je danes zaigrala tudi poezija G.M.Hopkinsa, ki sem jo že večkrat bral, toda danes po kolesarjenju prvič začutil kot da je zame in pojasnjuje moje občutje in ukoreninjenost. Meni kaže pot in me vabi v bistvo. Ujame me s podobo in poveže z Virom vseh podob. Oči odpira za resnico, ki je glava ne more ne dojeti, ne sprejeti. Ko je zapeta s podobo, pa sama od sebe za roko popelje, kamor logika ne melje.

2016-11-13-06-09-19

As kingfishers catch fire, dragonflies draw flame;

As tumbled over rim in roundy wells

Stones ring; like each tucked string tells, each hung bell’s

Bow swung finds tongue to fling out broad its name;

Each mortal thing does one thing and the same:

Deals out that being indoors each one dwells:

Selves – goes itself; myself it speaks and spells,

Crying What I do is me: for that I came.

2016-11-13-06-10-51

I say more: the just man justices;

keeps grace: that keeps all his goings graces;

Acts in God’s eye what in God’s eye he is-

Christ – for Christ plays in teh thousand places,

Lovely in limbs, and lovely in eyes not his

To the Father throug the features of men’s faces.

2016-11-13-06-23-03

Ko se vodomci vžgo, kačji pastirji vzžare;

ko v okroglih vodnjakih zvrnjeni čez rob

kamni zazvone; kakor vsaka napeta struna pove, vsak obšen zvon

lok zaniha, najde jezik, da na široko bruhne svoje ime;

eno in isto počne vsaka smrtna stvar na svetu:

tisto notranje bivanje v slehernem podarja;

sebuje postaja ono samo, sebe govori in izgovarja,

s klici: Kar počnem, sem jaz; zato sem tu.

2016-11-13-06-13-21

Pravim še več: pravičen pravičnost živi;

milino ohranja: milino daje vsemu, kar stori;

v očeh Boga deluje, kar v Božjih očeh on je

Kristus – saj Kristus igra na deset tisoč krajih,

ljubkih udov in, ne v svojih očeh, lep

Očetu skozi poteze obličij vseh ljudi.

2016-11-13-05-33-46

 

Posted in Avstralija, Razmišljanja | Komentiraj

Poštenost in dobrota


f4-parMoj sobrat p. Adolfo Chercoles je velik in srčen poznavalec Ignacija. Prebral je vsa njegova pisma in iz tega naredil tisoč strani sinteze. Me drugim v svojih spisih pripoveduje tudi naslednjo zgodbo. Podarjam vam jo za spodbudo do adventa. Naj vas ogreje v vedno bolj hladnih in kratkih jesenskih dnevih.

Trgatev leta 1988 v La Manchi. Pri obiranju mi pomaga 19 letno dekle iz naše mestne četrti. Ime ji je Marija. Sredi dela en par, ki obira zraven naju, takole komentira o nekem človeku:

– Tale bo zelo pošten, a ni dober človek.

Stavek je v meni prebudil spontano vprašanje za soobiralko Marijo:

– Mari, kakšna pa je razlika med pošten in dober?

Njej se je to zdelo očitno jasno in odvrne:

Lahko je zelo pošten, a ni dober.

Jaz vztrajam:

Kakšna je vendar razlika?

Ko se nam nekaj zdi jasno in drugi tega ne razume, doživljamo stvar kot norčevanje:

Dolfe, a ti misliš, da ne ločim med poštenim in dobrim? Pošten pomeni, ne ubijati, ne krasti itd. Vse te stvari. Dober pa je tisti, ki pomaga drugim.

Poštenost je le vestno spolnjevanje zapovedi ali pravil, ki od nas ne zahteva nič več. Dobrota pa nas žene v ponižno služenje, ki nas vedno žene naprej, ker je več (postavlja pod vprašaj in žene v delovanje, ker je večje od nas).

Posted in Duhovno | Tagged , , , | Komentiraj