Dnevi med letom – C


Sobota, 15.6.2019, Nedelja Sv. Trojice, 16.6.2019, Prg 8,22-31

Vstali Jezus, ti si sijaj brezpogojne ljubezni Očeta v Svetem Duhu. Po krstu smo vsi udje Kristusvoega vstalega telesa, njegova stvarna navzočnost v tem svetu, Cerkev. Hvala ti. Preberem odlomek:

“To govorí Božja Modrost: »Gospod me je imel v začetku svojih poti, pred svojimi pradavnimi deli. Bila sem zasnovana od vekomaj, od začetka, preden je bila zemlja. Bila sem spočeta, ko še ni bilo pravodovja, ko še ni bilo zbiralnikov, polnih vodá. Preden so bile utrjene gore, pred hribi sem bila spočeta, ko še ni narédil zemlje in pokrajin, ne prvin vesoljnega sveta. Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je zarisoval obzorje nad pravodovjem, ko je zgoraj kopičil oblake in utrjeval zbiralnike pravodovja, ko je postavljal morju njegovo mejo, da vode ne prestopijo njegovega obrežja, ko je zarisoval temelje zemlje, sem kot njegova ljubljenka bila ob njem, se veselila dan za dnem, se ves čas igrala pred njim. Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je bilo pri človeških otrocih.«

V stari zavezi ni nauka o Sveti Trojici. Najdemo pa zanimive sledi. Recimo: Duh je vel nad vodami (v 1 Mz knjigi). V današnjem odlomku se Modrost raduje kakor Božji otrok. Modrost je bila pred nastankom sveta. Ali mi ta podoba pomaga vstopati v skrivnost Boga? Ali kaj doda mojemu razumevanju in poznavanju Boga? Modrost se veseli tega, kar je bilo ustvarjeno: veseli se gora in hribov, zemlje in polj, morja, neba in potokov. Mi ustvarjeni svet zlahka vzamemo za samo po sebi umevnega. Nič več se ne čudimo in nismo hvaležni. Katere naravne lepote v meni prebudijo hvaležnost Bogu? Modrost je glavni ustvarjalec pri oblikovanju sveta. Za mnoge svet nima oblikovalca. Nastal naj bi slučajno. Kako čudno? Ko vidimo knjigo, takoj vemo, da jo je nekdo napisal. Ko pa odkrivamo človeško DNA, pa pravimo, da je igra služaja in nima ustvarjalca. Popolnoma sprto z zdravo pametjo. Ali lahko izrazim kdo je Bog zame? Povem njemu. Kaj bi mu rekel? Ali se počutim kot otrok, ki se podnevi igra pred ljubečim pogledom svojega očka? Ves svet je ljubeči ples, ki se odvija znotraj ljubečega odnosa Očeta, Sina in Svete Duhinje (Ruah).

Ponedeljek, 17.6.2019, Mt 5,38-42

Dobri Bog, naš Oče. Izročam ti današnje misli. Naj v svoj mlin mečem dobro hrano misli, da moja pamet ne bo mlela nepotrebnih navlak in onesnaževala mojega in drugih življenja. Preberem odlomek:

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Kdor te prosi, mu daj; in kdor si hoče od tebe sposoditi, se ne obračaj od njega.«

Jezus pravi, da v njegovi moči tudi mi lahko prekinemo začarani krog zla, strahu in napadanja drug drugega. Kako se jaz odzivam na njegovo vabilo? Ali kaj spremeni, da te besede prihajajo od Jezusa in ne od mene? Jezus nam odpira pot, da smo lahko ljudje na Božji način, tako kot je bil On. Zadržim se v Jezusovi navzočnosti, mi izročim svoje misli in čustva, še posebej glede svojih zamer, sovraštev, strahov in vsega kar me skrbi in vznemirja.

Torek, 18.6.2019, 2 Kor 8,1-9

Naš Očka nas je vesel in nam želi najboljše. Vsem in vsakomur posebej. Kakšno veselje. Prebrem odlomek:

Naznanjamo vam, bratje, o Božji milosti, dani Cerkvam v Makedoniji, da je v mnogih stiskah, ki so jih skusili, obilica njih veselja in globočina njih uboštva obrodila preobilno bogastvo njih radodarnosti; kajti po svojih močeh pričam, da, preko svojih moči so dajali iz lastnega nagiba in so z mnogimi prošnjami nas prosili milosti, da bi se smeli udeleževati podpiranja svetih; in ne le, kakor smo upali, ampak dali so sami sebe najprej Gospodu, nato pa po Božji volji nam.

Zato smo naprosili Tita, naj bi pri vas, kakor je prej začel, tako tudi dovršil še to dobro delo. Kakor se v vsem odlikujete: v veri in nauku in spoznanju in vsakršni gorečnosti in ljubezni, ki smo jo v vas zbudili, glejte, da se boste odlikovali tudi v radodarnosti. Ne pravim tega, kakor bi vam ukazoval, marveč ker bi rad po gorečnosti drugih preskusil tudi pristnost vaše ljubezni. Saj poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli.

Pavel prosi za denar za skupnosti. Kaj doživljam jaz, ko me kdo prosi za denar? Ali sem tudi sam že kdaj prosil zanj? Pavel spodubja Korintsko cerkev, da z denarjem izkaže edinost z drugimi krščanskimi skupnostmi. Ali se mi zdi to sprejemljivo? Pavel poveže prispevanje denarja s Kristusom, ki je bil bogat in je za naš blagor postal ubog. Korinčani so velikodušni ker so dojeli in začeli živeti iz te globoke resnice Jezusa Kristusa. Ali se meni zdi to manipulacija ali resnica? V katerih odnosih me Bog vabi v podobno držo, kot jo opisuje sv. Pavel?

Sreda, 19.6.2019, 2 Kor 9,6-11

Oče naš, hvala ti za današnji dan in za vse, ki mi jih boš danes podaril v življenje. Preberem odlomek:

Bratje, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veselega daritelja Bog ljubi.

More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj. « Oni, ki daje sejavcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti, da boste v vsem bogateli za vsako radodarnost; ta namreč po nas pripravlja Bogu zahvalo.

Več vložiš, več dobiš. Tako približno pravi sv. Pavel. Ali se mi zdi to resnica? Bog ljubi veselega darovalca. Ali poznaš kakšnega takšnega darovalca? Kaj ti daje misliti, da je nekdo res takšen? Pavlu je bolj pomembno v kakšnem duhu ljudje podarijo, kakor pa koliko podarijo. Pogovorim se z Jezusom o svoji velikodušnosti. Kaj bi meni pomagalo, da bi bil bolj velikodušen?

Četrtek, Sveto Rešnje telo, 20.6.2019, 1 Kor 11,23-26

Jezus hvala ti, da nas spreminjaš v svoje vstalo in poveličano telo, ki je v Božjem svetišču. Hvala ti, da smo tvoji udje. Preberem odlomek:

Bratje in sestre, jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izróčil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki je za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel po večerji tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kólikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.« Kajti kólikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Gospod, pokazal si, da je večno življenje v tem, da tudi jaz iz svojega življenja naredim tvoj dar za druge. Ti si postal dar za vsakega izmed nas. To je tisto, kar je Oče vate položil, ti dal zapoved. In ti si jo uresničil. Podaril si nam Njega. V svojem telesu. V zakramente si telesno zajel vse bistvene trenutke in prelomnice našega življenja. Hvala ti, da zadostiš vse naše potrebe po hrani, odpuščanju in varstvu. Naj tudi v mojem srcu in mojem telesu danes odmevajo tvoje besede. Naj tudi moje telo postaja Očetova hrana za druge. Naj sprejemam tebe, da bom tudi sam postal dar tebi tako, da se podarim drugim.

Petek, 21.6.2019, sv. Alojzij Gonzaga DJ, 2 Kor 11,18.21-30

Hvala ti, ker si nas tako močno ljubil, da je tvoj Sin postal z nami enak v vsem razen v grehu. Preberem odlomek:

Bratje, ker se mnogi hvalijo (po mesu), se bom še jaz hvalil. V čemer si pa kdo kaj upa – v nespameti govorim, si upam tudi jaz: So Hebrejci? Jaz sem tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovi potomci? Jaz tudi. So Kristusovi služabniki? – V nespameti govorim – jaz še bolj: s trudi čez mero, z ječo čez mero, z ranami v izobilju, pogostoma v smrtni nevarnosti. Od Judov sem petkrat dobil po devetintrideset udarcev, trikrat sem bil tepen, enkrat kamnan, trikrat se je z menoj razbila ladja, eno noč in en dan sem prebil na odprtem morju. Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih pred lažnivimi brati; v trudu in naporu, v pogostnem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Vrh tega še vsakdanji opravki, skrb za vse cerkve. Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo? Če se je treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi.

Pavel izraža svojo ponižnost. Kaj sam doživljam, če mi kdo reče, naj bom ponižen? Katere slabosti so tiste s katerimi se lahko hvalim? Mladi Alojzij Gonzaga se je odrekel svojemu plemiškemu stanu in postal jezuit redovnik. Umrl je zaradi okužbe, ko je stregel bolnikom s kugo. Kaj je njemu pomenila ponižnost? Ali si tudi sam želim takšne notranje drže? Kaj bi prosil Jezusa?

Sobota, 22.6.2019, Nedelja, 23.6.2019, 2 Kor 12,1-10

Gospod v evharistiji me ti použivaš in oblikuješ moje srce in moje življenje v telesu po tvoji podobi božanske ljubezni do vsega, kar si ustvaril. Preberem odlomek:

Bratje, ali se je treba hvaliti? Ne koristi sicer nič, pa preidem na Gospodove prikazni in razodetja. Vem za človeka v Kristusu, ki je bil pred štirinajstimi leti – ali v telesu, ne vem, ali izven telesa, ne vem, Bog ve, – zamaknjen v tretje nebo. In vem, da je bil tisti človek – ali v telesu, ali izven telesa, ne vem, Bog ve, – zamaknjen v raj in je slišal skrivnostne besede, o katerih človeku ni dovoljeno govoriti. S tem se bom hvalil, s seboj pa se ne bom hvalil, razen s slabostmi. Ko bi se tudi hotel pohvaliti, bi namreč ne bil nespameten, ker bi govoril resnico; toda zdržujem se, da bi ne mislil kdo o meni več, kakor kar na meni vidi ali od mene sliši. Da bi se zaradi velikih razodetij ne prevzel, mi je bil dan trn v meso, satanov angel, da me bije. Zaradi njega sem trikrat prosil Gospoda, da bi od mene odstopil; toda rekel mi je: »Dovolj ti je moja milost, kajti moč se v slabosti spopolnjuje.« Z veseljem se bom torej rajši hvalil s svojimi slabostmi, da bi prišla name Kristusova moč. Zato so mi všeč slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan.

Kristus je Pavla naučil ljubiti s trnjem vred, ki ga je nenehno spominjal na njegovo omejenost in grešnost. Njegovo življenje je prav zaradi te slabosti postajalo evharistično: Očetov dar bratom in sestram. Ljubezne do Kristusa je začel živeti tako, da se je podaril konkretnim ljudem in svoje življenje posvetil temu, da bi tudi drugi odkrili brezpogojno Očetovo ljubezen do vseh, ki nas je ustvaril skozi čase in rodove. Jezus je svoje življenje podaril zatajevalcem in izdajalcem (Judu in Petru in vsem nam, ki smo jima podobni). Kako neskončna je njegova sposobnot ljubezni. Enako moč po svojem Duhu podarja tudi vsakemu izmed nas. Ali jo hočem sprejeti, danes in za današnji dan, sredi mojih trnjev in slabosti? V njem smo vsi eno telo, evharistično telo, ki hvaležno sprejema Očetov dar in ga deli z brati in sestrami danšanjega časa. Bog namreč nima sovražnikov, ampak samo sinove in hčere, četudi so zašli in ne vedo več kdo so in čemu so na tem svetu. Komu želim danes, morda tudi brez besed, razdeliti dobro novico in veselo blagovest?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s