Dnevi med letom – C


Ponedeljek, 19.8.2019, Sod 2,11-14.16-19

Gospod, ti vse stvari podarjaš in oživljaš. Vse je v tvoji ljubezni. Želim si odpočiti v tvojem sočutju in odpuščanju. Preberem odlomek:

Tedaj so Izraelovi sinovi delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in so služili Baalom. Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so bivala okoli njih, in jih molili. Tako so razdražili Gospoda. Ko so torej zapustili Gospoda in služili Baalu in Astartam, se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali in jih izročili v roke njihovih sovražnikov okoli njih, tako da se niso mogli več ustavljati svojim sovražnikom. Kadar koli so šli v boj, je bila Gospodova roka vsakokrat zoper nje v nesrečo, kakor je Gospod napovedal in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so v hudi stiski. Tedaj je Gospod obujal sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih roparjev. A tudi teh sodnikov niso poslušali, ampak so nečistovali s tujimi bogovi in jih molili. Hitro so krenili s poti, po kateri so hodili njihovi očetje, ki so bili pokorni Gospodovim zapovedim; niso jih posnemali. Kadar jim je torej Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom ter jih reševal iz rok njih sovražnikov vse dni, dokler je živel sodnik. Kajti Gospodu se je milo storilo zaradi njih stokanja pred njih zatiralci in mučitelji. Ko pa je sodnik umrl, so spet huje delali ko njih očetje ter hodili za tujimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti.

Odlomek govori o ponavljajočem se vzorcu odnosa med Bogom in ljudstvom: 1) Bog izbere ljudstvo, ki ga nato zapusti in časti druge »bogove«; 2) da bi jih prebudil, jih Bog prepusti rokam sovražnikov; 3) končno dojamejo in se vrnejo k Bogu. Nato znova od začetka. Kako se Bog odziva danes na našo nezvestobo in malikovanja? Katere bogove mi najbolj vneto častimo? Mi smo politeisti. Častimo veliko bogov in zanikamo svojo povezanost in odvisnost od vseh in celotne matere narave. V kakšno svobodo Bog vabi mene?

Torek, 20.8.2019, sv. Bernard, Sod 6,11-18

Žarki tvoje navzočnosti prežemajo vse in vsakogar, Oče, naš Stvarnik. V tvoji roki smo varni. Vse svoje samoobrambe ti izročam. Ti me vodi. Preberem odlomek:

Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Bogato daruješ radost, veliko veselje delaš; ljudje se veselijo pred tabo, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen. Ker jarem njegovega bremena in šibo na njegovem hrbtu, palico njegovega zatiralca zlomiš kakor ob dnevu Madiancev. Ker dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah in imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec. Vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom. Utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo zdaj in vekomaj. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.

Gideon je bil veliki osvoboditelj Izraelcev izpod Midijancev. Odlomek pokaže njegovo poklicanost. Ali se mi zdi, da je z navdušenjem sprejel službo v katero je bil povabljen? Ali je veroval, da bo Gospod z njim? Ali se najdem v njegovem odzivu? Kako se odzovem, ko me Bog vabi v sodelovanje? Ali tudi mene vabi, da jim pomagam iz zatiranja? Ali bi tudi jaz zahteval znamenje? Ali mora Bog tudi mene čakati, tako kot je Gideona?

Sreda, 21.8.2019, sv. Pij X, Sod 9,6-15

Zahvaljujem se ti, naš Očka, za neskončno zajetost v tvoje valovanje in izžarevanje ljubezni. Vse nam podarjaš. Hvala ti, ker smo v tebi. Preberem odlomek:

Tedaj so se zbrali vsi meščani Sihema in vsa hiša Mela ter šli in postavili Abimeleka za kralja pri hrastu v Sihemu. Ko so to sporočili (sodniku) Joatamu, je šel, se postavil na vrh gore Garizima, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: »Poslušajte me, sihemski meščani, da vas bo Bog poslušal!« Šla so, šla drevesa, da si mazilijo kralja. In so dejala oljki: ›Kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je oljka: ›Ali naj pustim svojo maščobo, ki se z njo časti Bog in človek, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In drevesa so dejala vinski trti: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je vinska trta: ›Ali naj pustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovoril je trnov grm drevesom: ›Če me res hočete maziliti za svojega kralja, pridite, počivajte v moji senci! Če ne, naj pride s trnja ogenj in naj použije libanonske cedre.‹«

Izraelce je večkrat napadla grda skušnjava, da bi imeli nad seboj zemeljskega kralja. Pozabili so, kaj je Bog storil zanje in da so njegovo ljudstvo. Niso več zaupali Bogu, da jih čuva in pazi nanje. Abimelek (pomeni: moj oče je kralj) je pobil vse svoje brate, da bi sam postal kralj. Katere igrice bogatih in mogočnih se mi danes zdijo zelo podobne in po isti logiki? Ali tudi sam hlepim po oblaseti in moči nad drugimi? Kako se s tem lahko na najboljši način soočim? Kaj vpije Jonatan z vrha gore? Najprej omenja olivno drevo, potem figovo, kot tretje trto in na koncu trnje. Kaj želi s tem poudariti?

Četrtek, 22.8.2019, Devica Marija Kraljica, Ps 40

Gospod, v Mariji si pokazal, da ti človeka vabiš, da bi bil tako kot ti: ljubezen, dar. Vse storiš, da bi zacveteli kot tvoji sogovorniki in sodelavci. Marija, ti si prva, ki si to v celoti sprejela. Nauči tudi mene. Preberem odlomek:

Odpev: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod.«

Trdno sem upal v Gospoda, sklonil se je k meni, uslišal moje vpitje. Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, ne hodi za domišljavimi prevarljivci. Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel, ali ušesa si mu odprl. Žgalnih daritev in daritev za greh nisi terjal; tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!« Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam; v zvitku knjige je o meni pisano: Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru; glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš. Tvoje pravičnosti nisem skrival v svoje srce, o tvoji zvestobi in tvoji moči sem pripovedoval.

Psalm izraža zaupanje Bogu in se mu zahvaljuje. Njegova govorica mi pomaga izraziti moja lastna občutja do Boga. Katera čustva prepoznam tudi v sebi? Z veseljem spolnjujem tvojo voljo Gospod, tvoja postava je v mojem srcu. To je temeljno hrepenenje psalmista. Kako ga jaz doživljam? Ali z veseljem sodelujem z Bogom pri čudežu življenja, ki je večno v ljubezni? Kaj me ovira ali se mi upira?

Petek, 23.8.2019, Mt 22,34-40

Gospod, kako velika je skrivnost svobode. Lahko zavrnem Ljubezen, tebe, sebe, druge, življenje. Nauči me sodelovati pri tvojem čudežu in simfoniji življenja. Preberem odlomek:

Tisti čas so farizeji zvedeli, da je Jezus prisilil saduceje k molku, in so se sešli. Nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, je hotel Jezusa skušati in ga je vprašal: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?« Jezus mu je odgovoril: »›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

Jezus je obdan z ljudmi, ki ga hočejo ubiti, ker ogroža njihovo slo po oblasti in prebuje v njih obupen in slep strah zase. Vemo kaj se je zgodilo. Vprašanje o največji zapovedi je usodno in smrtno. Kakšen je moj odnos do Ljubezni? Ali je tudi moja vera predvsem nasilje nad vsemi, ki se z menoj ne strinjajo in si Boga ne predstavljajo tako kot jaz? Katere primere zlorabe religije poznam v sodobnosti? Kaj je v življenju edino zares pomembno? Kakšen bi bil svet, če bi bila ljubezen naše glavno načelo? Če bi danes poskušal živeti iz Božje brezpogojne ljubezni do sebe in drugih, kako bi se dan razlikoval od običajnih dni?

Sobota, 24.8.2019, sv. Jernej, apostol, 21. nedelja, 25.8.2019, Raz 21,9-14

Zvest, zvest, zvest, si ti Gospod, Bog nebes in vsega stvarstva. Preberem odlomek:

Angel mi je spregovoril: »Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko.« In odnesel me je v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga in imelo Božjo veličastnost. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, kakor kamnu jaspisu, ki se je svetil kot kristal; imelo je veliko in visoko zidovje, imelo dvanajst vrat in pri vratih dvanajst angelov in napisana imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok. Proti vzhodu je bilo troje vrat, proti severu troje vrat, proti jugu troje vrat in proti zahodu troje vrat. Zidovje mesta pa je imelo dvanajst temeljnih kamnov in na njih dvanajst imen dvanajsterih Jagnjetovih apostolov.

Omenjeno videnje naj bi kristjane opogumilo in spodbudilo sredi preganjanj s strani rimljanov. Zavedajo se, da nimajo izgoda. Ali se meni kdaj kaj podobnega dogaja? Ali poznam koga, ki je kakor sv. Jernej? Človeka, ki prenaša trpljenje in podarja Kristusovo odpuščanje drugim? Kateri ljudje so s svojim načinom življenja vplivali name? Na koga vplivam jaz in kako? Takšnih ljudi običajno ne omenjajo v časopisih, Tv, radiu ali elektronskih medijih. Niti v zgodovinskih knjigah ne. V njih častimo »zmagovalce«, ki so v resnici največji poraženci zgodovine. Kaj si predstavljam pod podobo jagnjetove neveste? Bogataše in nasilne mogočneže tega sveta, ki jih je v vsakem času preveč? Nevesta je lepa. Zakaj? Kaj bi rekel Bogu, našemu Očku?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s