Dnevi med letom – B


Sreda, 16.1.2019, Ps 104

Slavi moja duša Gospoda, ki me vodi v življenje. Zato mu v tem trenutku izročam vse svoje skrbi, strahove, dvome, vse kar me zapira v moj mali svet mojih bolečin in razočaranj, slabih spominov, krivd in konfliktov. Gospod dovolim te, da me ti vodiš. Zaupam ti, čeprav se mi ob teh besedah skrči srce in v meni vstane dvom. Hvala ker me ljubiš, brezpogojno. Pa tudi vse, ki jih srečujem v tem času in prostoru. Preberem odlomek:

»Slavite Gospoda, kličite njegovo ime, oznanjajte med narodi njegova čudovita dela! Pojte mu, igrajte mu, pripovedujte o vseh njegovih čudežih. Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda! Opazujte Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje! O zarod njegovega služabnika Abrahama, sinovi njegovega izvoljenca Jakoba! On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe veljajo po vsej zemlji. Na veke se spominja svoje zaveze, obljube, ki jo je določil za tisoč rodov, zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, prisege, ki jo je dal Izaku.«

Današnji psalm me vabi v tak način življenja, ki bo omogočal človeka vredno življenje tudi prihodnjim rodovom, ne le naši pohlepni, požrešni, nenasitni in podivjani roparski generaciji. Božjo slavo lahko doživljamo v stvarstvu. Boga lahko slavimo tako, da delamo in sodelujemo pri njegovem ustvarjanju v stvarstvu. Stvarstvo ni le za moj prestrašeni ego, ampak je dar vsem rodovom, ki prihajajo za nami. Kje doživljam da naša generacija zlorablja, ne spoštuje in zavrača Božjo slavo v stvarstvu? Kaj želi dober oče zapustiti svojim sinovom in hčeram? Bog je vir življenja. Odnos med nami, Bogom in stvarstvom je v svetem pismu izredno pomemben. Tudi za nas bi moral biti najpomembnejši. Sredi vsakdanjih opravil. Danes in tukaj. Kakšen se mi zdi pravi odnos do Boga, sebe, bližnjih in stvarstva? Kako si predstavljam celosten in zdrav odnos, ki vsem omogoča rast in blagoslov? Na kakšen način moram živeti, da bodo tudi zanamci lahko uživali stvarstvo kot dar za njihovo življenje in vir Božje bližine? Občudujem lepoto stvarstva okrog mene. Sedim in se čudim. Če sem v zaprtem prostoru, lahko odprem splet in poiščem slike narave. Zahvaljujem se mu za ta čudovit dar stvarstva, katerega bistveni del smo tudi sami. Morda ga prosim odpuščanja za vse trenutke, ko sodelujem pri uničevanju svetosti stvarstva. Kaj bi rekel Bogu?

Četrtek, 17.1.2019, sv. Anton Puščavnik, Mr 1,40-45

»Vzemi, Gospod, in sprejmi, vso mojo prostost, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo. Vse kar imam in premorem si mi podaril ti. Vse je tvoje. Ravnaj z vsem popolnoma po tvoji volji. Daj mi le tvojo ljubezen in milost. To mi zadošča.« Odpri moje srce, da bom vse svoje namene, odločitve, misli in dejanja delal in živel zato, da bi sodeloval pri tvoji ljubezni do vsakega izmed nas in do vsega stvarstva. Preberem odlomek:

»Tisti čas pride k Jezusu gobavec in ga prosi: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus se ga usmili, stegne svojo roko, se ga dotakne in mu reče: »Hočem, bodi očiščen.« Takoj je gobavost izginila in je bil očiščen. S strogimi besedami ga je takoj odpravil ter mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi za svoje očiščenje dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ta pa je odšel in začel na vsa usta razglašati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel očitno iti v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih; in hodili so k njemu od vseh strani.«

Jezus se skloni in približa gobavemu moškemu, ki veruje vanj in ve, da ga lahko ozdravi. V svetem pismu je veliko takšnih pripovedi. Dobro jih poznamo. Jezus je nenehno ozdravljal. Ali bi jaz ozdravil tega človeka, če bi vedel, da bodo potem ljudje drli za menoj in me nenehno nadlegovali, da ne bom imel niti minute več miru zase? Ali bi ga kljub temu in zares ozdravil? Jezusu se je možakar zasmilil in mu je bilo žal zanj. Vendar ni le sočustvoval z njegovo bolečino in bedo. Ukrepal je. Ne glede na težave, ki mu jih je njegovo ukrepanje povzročilo in je vedel zanje, se ni potegnil nazaj. Svoja čustva in čutenja je pretvoril v konkretno dejanje solidarnosti. Za to je bil resnčini mojster in umetnik. Človeka ozdravi, ne glede na bolečine in posledice, ki zaradi tega čakajo njega. Kako se počutim, če se poskušam vživeti v Jezusa in njegovo držo in delovanje? Ali lahko prosim Boga, da bi danes na njegov klic odgovoril pritrdilno. Kliče me v večjo konkretno solidarnost za trpečimi.

Petek, 18.1.2019, Heb 4,1-5.11

Kaj sem si ob novem letu želel zase in najbližje? Ali sem kaj sklenil in se odločil? Morda sem si želel živeti bolj preprosto, manj potratno in požrešno, bolj solidarno in v odprtosti za ljubeče odnose? Kaj bi si danes želel, če že ob božiču in novem letu nisem utegnil razmšiljati v tej smeri? Preberem odlomek:

»Bratje, bojmo se, da bi kdo izmed vas ne menil, da je zakasnel, ko obljuba, da pridemo v njegov pokoj, še obstaja. Evangelij je namreč oznanjen nam kakor onim, toda onim slišana beseda ni koristila, ker niso bili po veri združeni s tistimi, ki so jo poslušali. Pojdemo namreč v pokoj, kateri smo vero sprejeli, kakor je rekel: »Prisegel sem v svojem srdu: Ne pojdejo v moj pokoj«, in vendar so bila dela dovršena od začetka sveta. Rekel je namreč nekje o sedmem dnevu tako: »Počival je Bog sedmi dan od vseh svojih del.« In na tem mestu zopet: »Ne pojdejo v moj pokoj«. Potrudimo se torej, da pridemo v oni pokoj, da kateri ne pade prav po tem zgledu neposlušnosti.«

Naše kampanje in zamisli o ukrepih pridejo in gredo. Božja obljuba pa se nikdar ne umakne in ne preneha. Njegova brezpogojna ljubezen do vsakogar je večna. V današnjih časih takšno zavedanje Resnice obupno potrebujemo. Ali lahko odprem svoje srce Njegovi obljubi brezpogojne ljubezni, ki ljubi vse svoje otroke in stori vse, da bi to spoznali in želeli sprejeti? Hoja za njim je hvalženo, preprosto, solidarno in za prihodnje rodove občutljivo srce, ki zajema vsa področja našega življenja. Večkrat se mi zdi popolnoma nemogoče! Bog obljublja počitek. Lahko znova preberem odlomek. Ker nas drži v svojih dlaneh, si lahko oddahnemo in odpočijemo. Ali mu dovolim, da me drži v svojih dlaneh? Začutim njegovo skrb, brezpogojno zvestobo in zmago njegove ljubezni v meni in v vseh mojih odnosih. Izročam se, Gospod, v tvoje ljubeče roke. Izročam ti vse svoje in vse ljudi tega časa. Takšne kakršni smo.

Sobota, 19.1.2019, Nedelja, 20.1.2019, Ps 96,1-3.7-10

Ali hočem in želim tudi danes in sedaj priti pred Kristusa v molitvi in ga slaviti? Slaviti za vse, kar On vsak hip dela za nas. Za vse kar nam podarja, če seveda hočemo sprejeti. Za vse to kar smo Zanj, če hočemo biti. Preberem odlomek.

Pojte Gospodu novo pesem, poj Gospodu, vsa zemlja! Pojte Gospodu, njegovo ime slavite. Oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje! Pripovedujte med narodi o njegovi slavi, med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih! Priznajte Gospodu, vsi rodovi, priznajte Gospodu moč in slavo, priznajte Gospodu slavo njegovega imena! Padite na kolena pred Gospodom v svetem okrasu! Trepetaj pred njim, vsa zemlja, govorite med narodi: »Gospod kraljuje!«

Ali se prepoznam v zgornjih besedah slavljenja in podobe Boga, ki mi jo psalmistove besede posredujejo? Kakšen je Bog, ki ga slavijo besede psalma? Mi je blizu? Kako ga sam doživljam? Kdo je on zame? Ali besede psalma v meni prebujajo zaupanje ali strah pred Njim? Ali lahko besede psalma vzamem za svoje? Kateri dogodki, kraji in ljudstva ali ljudje, v našem času kričijo po Bogu, da bi stvari postavil na pravo mesto? Vse stvarstvo, razen nas ljudi, se veseli v Božjem prihajanju, ki je nenehno in se dogaja tudi sedaj, ta hip in tukaj. Kaj bi rekel Bogu, kralju, ki prinaša pravičnost in resnico, Stvarniku? Pravčinost je, da je vsakemu izmed nas ta hip podarjeno življenje, stvarstvo in Bog sam. Za vedno. Vse povezuje in vse oživlja, podarja in se veseli sleherne malenkosti našega življenja. V Sinu pokaže resnico: da je ljubezen Božja zmagala vse zlo in da bo vse dobro. Da lahko že danes živimo nebesa, ali pa se odločimo za pekel. Povem Bogu, kar se dogaja v mojem srcu. Grem ven in sredi stvarstva slavim Boga, prepevam, se dotikam njegovih stvari in ljudi, najbližjih. Veselim se, ker se nas on za vedno veseli. Njegova ljubezen kraljuje. V vseh časih in rodovih. Vabi nas, da jo svobodno sprejmemo. Vse življenje nas čaka in snubi, da bi se nam srce odprlo, da bi nas lahko razveselil in oživil. On naš pekel sedanjosti brez Njega, spreminja v nebesa Božje družine v njem. Danes in tukaj. Kdo in čigav želim biti in iz česa želim in hočem zajemati? Danes in tukaj.

Ponedeljek, 21.1.2019, sv. Neža, Mr 2,18-22

Oči vseh se ozirajo k tebi, Gospod in ti jim daješ hrano ob svojem času. Vse kar biva napolnjuješ z blagoslovom. V teh trenutkih želim biti pozoren Nate. Obrni vse moje čute v zaznavanje tvoje navzočnosti v meni in v vsem in vseh, ki me obdajajo. Preberem odlomek:

“Tisti čas so se učenci Janeza Krstnika in farizeji postili. Pa pridejo in rečejo Jezusu: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?« Jezus jim odgovori: »Ali se morejo postiti svatje, dokler je ženin pri njih? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili. Nihče ne prišije na staro obleko zaplate iz neudelanega blaga; sicer nov našiv od stare še kaj odtrga in nastane še večja luknja. Nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene pa bo uničeno vino in mehovi, marveč devajo novo vino v nove mehove.«

Jezus govori o postu. Zakaj se postimo? Nekateri pred operacijo, drugi zato, da bi izgubili telesno težo… Kakšen pa je zame verski ali duhovni pomen in smisel posta? Dokler je bil ženin Jezus z njimi, se učencem ni bilo treba postiti. Med poročnim slavjem se običajne dnevne rutine in skrbi pustijo ob strani. Kje v svojem življenju doživljam Božjo navzočnost in me še posebej razveseli? Jezusovo sporočilo je kakor novo vino, sveže in korenito. Okušam in vonjam kakovost Njegovega vina. Kristjani pričakujemo Kristusov prihod. Do takrat pa nam svetuje naj tudi molimo in se postimo. Ali ga lahko vprašam zakaj? V kakšni obliki naj bi bil ta post? Kako naj se izognem, da bi me posvetne stvari popolnoma ne zasvojile? Kaj mi lahko pomaga, da bom bolj pozoren na to kar dela Gospod?

Torek, 22.1.2019, Mr 2,23-38

Kdor me ljubi, se bo ohranjal mojo besedo in moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu in v njem prebivala. Tudi jaz si želim slišati njegovo besedo in jo ohraniti. Preberem odlomek:

“Zgodilo se je, ko je Jezus v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno. « Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim; kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospod tudi sobote.«

Farizeji so tako slepo zahtevali, da se ne sme prekršiti pravil, da so s tem izgubili resnični pomen zapovedi. Tukaja protestirajo proti kršenju sobotnega počitka, ko naj bi ljudje počivali. Niso dojeli, da je sobota narejena za človeka in ne obratno. Ali ni tudi danes obsedenost s pravili značilna za številne duhovnike, katoličane in vso družbo? Kako jaz gledam na to? Sobota je bila mišljena kot dobra novica, kot premor, sprostitev in osvoboditev od bremen dela, da bi imeli možnost pozornosti na Božjo navzočnost v kateri smo. Danes smo ta občutek za Božjo navzočnost popolnoma izgubili. Ali jaz tudi? Jezus govori z oblastjo – avtoriteto. Kako se jaz odzivam na njegove besede? Pogovorim se kot prijateljs prijateljem.

Sreda, 23.1.2019, Mr 3,1-6

Bog je naš Očka. Nenehno in brezpogojno vsakega podarja in izgovarja, ustvarja. Tudi mene. Preberem odlomek:

“Tisti čas je Jezus spet stopil v shodnico in tam je bil človek s posušeno roko. Opazovali so ga, če ga bo ozdravil v soboto, da bi ga zatožili. Rekel je možu, ki je imel suho roko: »Stopi v sredo.« Njim pa reče: »Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? Življenje rešiti, ali pogubiti?« Ti pa so molčali. Srdito jih premeri in žalosten nad slepoto njih srca reče človeku: »Stegni roko!« Stegnil jo je in roka je bila ozdravljena. Nato so farizeji odšli in se zoper njega posvetovali s herodovci, da bi ga umorili.”

Farizeji so bili trdosrčni. Evangelist je enako trdosrčnost srečeval med kristjani in zato toliko piše o farizejih. Kako in zakaj postanem trdosrčen? Jezus jih jezno gleda. Kaj razjezi mene? Kako velika mora biti moja jeza, da me premakne in začnem ukrepati in spreminjati stvari? Trdosrčni farizeji so Jezusu močno nasprotovali in so ga hoteli spraviti s sveta. Sledili so vsak njegov korak, da bi lahko našli vzrok za umor. Razkrinkal je njihovo sebičnost, lažni jaz in slo po oblasti. Za vsako figo so ga tožili in vpili proti njemu. Oni so bili verska oblast in so se proti njemu povezali še s politično oblastjo. Skozi vso zgodovino in tudi danes se še vedno dogajajo podobne “zaveze” v vseh religijah, tudi katoliški. Česa se pri Jezusu tako bojimo, kaj nas tako ogroža? Kako doživljam jeznega Jezusa iz tega odlomka? Njegovi morilci ga doživljajo kot grožnjo svoji religioznosti. Vsi so globoko religiozno pobožni (držijo se vseh pravil in pobožnosti), niso pa zares verni.

Četrtek, 24.1.2019, Heb 7,25-8,2

Gospod, ti si iz ljubezni sprejel križ – zadnji izraz naše človekše trdosrčnsoti do sebe, bližnjih in narave. Hvala ti, ker si iz orodja smrti naredil simbol in vir življenja, ki ga nihče ne more uničiti. Preberem odlomek:

“Bratje, Jezus more vedno dajati zveličanje tistim, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da prosi zanje. Spodobilo se je namreč, da imamo takega velikega duhovnika, ki je svet, nedolžen, neomadeževan, ločen od grešnikov in višji od nebes; ki mu ni treba kakor velikim duhovnikom vsak dan poprej darovati za lastne grehe, potlej za grehe ljudstva. Kajti to je storil enkrat, ko je daroval sam sebe… Tako pa je dobil toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi srednik boljše zaveze, ki je pač postavljena na boljših obljubah.”

Pridiga v pismu Hebrejcem opisuje Jezusa kot duhovnika, ki posreduje med Bogom in ljudmi ter sebe daruje za človeške grehe. Kako jaz doživljam takšen opis Jezusa? Kakšna je moja drža do Jezusa in do duhovništva? Duhovništvo je sprejemanje daru lastnega Božjega sinovstva/hčerinstva ter podarjanje le tega drugim. Jezus je središče našega življenja, edini način po katerem se v moči Svetega Duha lahko zares približamo edinemu pravemu Bogu o katerem imamo vsak svojo predstavo (vsaka religija in vsak človek jo ima in vse so le delno resnične). Kakšno mesto in vlogo ima Kristus v mojem življenju? On se je s svojo smrtjo in vstajenjem enkrat za vselej podaril in izročil Bogu za vse ljudi vseh časov, da bi bili vsi Očetovi, kar v resnici smo. Kaj to pomeni meni? Ali lahko sprejmem? V njem imam neposreden dostop do Boga, ki ni bog mojih strahov in nagonov, ampak Oče, Stvarnik, Ljubitelj vseh ljudi vseh časov.

Petek, 25.1.2019, Spreobrnjenje sv. Pavla, Apd 22,3-16

Pozoren sem na to kar vidim, kjerkoli že sem. Bog je navzoč v vsaki stvari, ki jo vidim, ustvarja in podarja jo ta hip. Tudi mene in vse, ki jih zaznavam. Preberem odlomek:

“Tiste dni je Savel, ki je še naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem… Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; toda vstani, pojdi v mesto in povedali ti bodo, kaj ti je treba storiti.« … »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.« In takoj so padle z njegovih oči kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen; vzel je jedi in se pokrepčal… Savel pa je nastopal z vedno večjo močjo in vznemirjal Jude, ki so prebivali v Damasku, ko je dokazoval, da je to Jezus – Kristus.”

Pavel je rad poudarja svojo raso, rojstni kraj, vzgojo in izobrazbo. Kako jaz doživljam sebe? S čim se jaz navzven istovetim in predstavljam drugim s katerimi se vsaka dan srečujem? Dejstvo je, da je moja zunanjost premalo. Odkriti moram svoj resnični jaz, ki se skriva za to zunanjostjo. Kako bi opisal svoj pravi jaz? Ali bi upoštevanje tega lahko spremenilo moje življenje in odnos do drugih ljudi? Prisluhnem Kristusovemu pogovoru s Pavlom. Kako se najdem v teh besedah? Koga jaz preganjam vsak dan? Ali je res potrebno?

Sobota, 26.1.2019, sv. Timotej in Tit, 3. nedelja med letom, 27.1.2019, 2 Tim 1,1-9a

Ti, Gospod, si luč srca, drevo življenja, upanje narodov, opora šibkim in padec oholim. Slavim te, tak kot sem, krhek in ogrožen, ranljiv in neroden v odnosih in življenju. Preberem odlomek:

“Pavel, apostol Jezusa Kristusa po Božji volji, da oznanja življenje v Jezusu Kristusu, ljubljenemu sinu Timoteju: Milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Hvaležen sem Bogu, ki mu služim od dedov s čisto vestjo… Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti. Ne sramuj se torej pričevanja o našem Gospodu in ne mene, njegovega ujetnika, temveč trpi z menoj za evangelij po moči Boga.”

Ali lahko vzamem Pavlove besede Timoteju za svoje? Kaj ob tem doživljam? Spodbuja mojo osebno vero. Kaj čutim: pogum, odpor, zadrego, mi je veseno? V meni je Božji dar, ki ga lahko podarjam naprej. Kaj se mi zdi? Bog me je poklical in mi podaril vse kar sem in imam. To je njegov svoboden dar meni. Ničesar mi ni bilo treba zaslužiti, ničesar od tega si nisem zaslužil s svojim vedenjem in napori. Nisem se sam ustvaril v ta čas in med te ljudi. S tem darom lahko počnem kar hočem in želim. Kaj počnem jaz? Ali želim odgovoriti Darovalcu in sodelovati pri njegovi zgodbi z menoj in z nami?

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s