Duhovni odmik v tišino TIŠINA BOLI, KER ZDRAVI


Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv. Si ga upaš sprejeti?

Nazarje, 25. do 30. junij 2019
PRIJAVA

IMG_0770

Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

Opis programa: 

–  duhovni nagovori voditelja, – osebno delo (premišljevanje ob vprašanjih in prejetem besedilu), vsakodnevni pogovor z voditeljem, – podelitev osebne izkušnje,- poglobljena sveta maša, – možnost spovedi, – osebna in skupna molitev.

 

V tišini se zavem kdo v resnici sem. Postane zgovorna in topla in oživlja. Vsako mojo besedo, vsak pogled in vsako dejanje. Ni boljših počitnic. Nič nas bolj globoko ne sprosti in ne obnovi kakor Tišina Besede, ki je postala Človek, da nas zajame v Božji način človeškosti.

Advertisements