4 – Postni spletni misijon IZ NAGOTE DO LEPOTE – 3. postni teden


TRETJA POSTNA NEDELJA24. MAREC 2019

SPLETNO GRADIVO za 3.postni teden

DATOTEKA ZA TISK

3. postna nedelja, Lk 13,1–9

Za pripravo na zakon uporabljam vprašanja, ob katerih se bodoča zakonca pogovarjata, podobno kakor v šoli za zakon p. Vitala Vidra. Med vprašanji je tudi tole: “Kakšen vpliv bi imelo na vajin zakon varanje?”

Tako hipotetično vprašanje se zdi absurdno. Za sprejemanje posledic katerega koli greha je vedno potreben čas in prostor, okolje in kesanje. Predstavljati si posledice uničujočega vedenja v zakonu, preden se sploh poročiš, je še težje. Pa vendar sem vedno znova presenečen, kako ploden in iskren pogovor se ob zgornjem vprašanju običajno razvije med pari. Ne pogovarjata se o prevari, ampak o svojih vrednotah, družinski zgodovini, zavezanosti, zvestobi in kako se skupaj postarati.

Čedalje večkrat pa sem tudi presenečen, ko nekateri bodoči ženini ali neveste svojemu bodočemu sozakoncu dajo zeleno luč, rekoč: “Verjetno bom sam/a kriv/a, če bo ona/on začel/a gledati drugam” ali “Tako jo/ga imam rad/a, da vem, da bi šel/šla lahko naprej kljub prevari.” Drugi pa jasno povedo, da bi prevara tako prizadela njihovo vzajemno spoštovanje in zaupanje v odnos, da ne vedo, kaj bi storili. Upajo, da bi lahko upoštevali vse okoliščine in obnovili medsebojni odnos.

Najbolj zreli pari ne govorijo toliko o resnosti grešne prevare, ampak hočejo živeti sočutje, odpuščanje in prizadevanje, da se še ena prevara ne bi več zgodila.

Taki pari so jasno dojeli moč današnjih beril. Tretja postna nedelja v celoti govori o ponovnih priložnostih. V drugi Mojzesovi knjigi je omenjena podoba grma, ki gori in ne zgori, v Lukovem evangeliju pa nerodovitno smokvo, namenjeno poseku, reši vrtnar. V obeh primerih bi pričakovali uničenje, a naletimo na priložnost za rast, na poglobitev, krepitev in razcvet.

Brezpogojne Božje dobrote, ki vedno znova ponudi novo priložnost, skozi dolga stoletja državno priznane religije nismo oznanjali tako zavzeto, kakor bi jo morali. Osredotočali smo se na Božjo pravičnost, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zdi se, da apostol Pavel v današnjem drugem berilu govori prav o kazni: Bog naj bi izvoljeno ljudstvo uničil zaradi pritoževanja in nezvestobe. Pavel je bil trd možak – zanj krščanska zaveza in prizadevanje nista nedeljski piknik. Zavedal se je, da ljudje trpijo in umirajo zaradi evangelija. Korinčanom z bolečino v srcu pove, da zavzetost za evangelij od njih lahko zahteva vse, tudi življenje. Na njegov način razumevanja, zakaj so Izraelci v puščavi pomrli, je treba gledati v duhu ponovne priložnosti, ki jim jo je, če upoštevamo vse zgodbe Nove zaveze, še posebno evangelijev, Bog vedno znova dajal.

Verjamemo, da med postnim časom vstopimo v sveti čas, ki nam omogoča znova zajeti iz svetega prostora našega srca. V skriti kamrici srca slehernega izmed nas gori večna lučka Božje brezpogojne ljubezni, ki je ne more ugasniti nobeno zlo tega sveta. V teh tednih smo povabljeni, da znova pogledamo na vse skozi Njegov plamen, ki gori v nas: na svoj odnos do sebe, do drugih, do stvari, do narave in do Boga Očeta, ki je naš Očka. Povabljeni smo k taki usmeritvi, da se bomo skupaj z Bogom, ki je naš ženin, postarali. Za to se moramo spogledati tudi s svojimi grešnimi notranjimi držami in obnašanjem. Lahko sicer izberemo in se odločimo drugače. Toda le Bog lahko spreminja naše življenje. Njegov Ogenj v nas ne gori zato, da bi nas uničil, ampak je Ogenj sočutja, odpuščanja in novih priložnosti za rast v ljubezni.

Naj evharistija hrani temelje našega življenja. Naj nam pomaga k večji poštenosti in plodovitosti v naših odnosih: v zakonu, družini, domu, službi in svetu. Da tudi drugi odkrijejo Kristusovo luč, ki gori v vsakem izmed nas!

Drugi postni teden – Vlogi za nazaj

DOBRO IN SLABO ODZIVANJE NA DRUGE

Lk 6,38

S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo. Dajajte in se vam bo dalo, dobro in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje.

Ljudje lahko spoznamo sami sebe samo skozi poglede drugih. Zrcalno. Dober oče ali mati, podobno kakor Bog, skozi svoj sprejemajoč in potrjujoč pogled otroka blagoslavlja in utrjuje v večni dragocenosti. To izraža Aronov blagoslov (4 Mz 6,25: Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir). Slabi starši, nasprotno od Boga, pa na otroke prenašajo svoje lastno zavračanje sebe in njih.

V Danielovi knjigi beremo o nekom, ki je bil slabo zrcaljen s strani bližnjih. Celotna molitev temelji na krivdi, strahu, sovraštvu do sebe in zavračanju samega sebe. Dvakrat omenja, da smo osramočenega obraza. Svoj žalosten pogled projicira na vse ljudi v deželi, ki se mu zdijo ravno tako nevredni, kakor se zdi sam sebi.

Hvala Bogu za evangelij, ki odlično opisuje popolnoma pozitivno zrcaljenje. Sprejmi Božje sočutje in boš sposoben sočutja do bližnjih in sebe. Ne sprejemaj negativnih sodb od Boga in ne boš obsojajoč do nikogar. Ne obsojaj in ne boš obsojen. Dajaj in ti bo dano. Jezus opisuje popolno vzajemnost med tem kar smo sprejeli ali nismo in med tem kar dajemo ali ne dajemo. Gre za to, da ostajamo v čudovitem objemu ljubezni Svete Trojice. Ko enkrat vemo, da smo znotraj ljubezni Trojice smo povezani z neskončnim virom. Nikdar nismo gotovi, kdo daje in kdo prejema, saj se to dogaja nenehno in po vseh. Jezus konča evangelij s podobo prekipevajočega preobilja.

Molim: Gospod, hvala ti ker me zrcališ v svojih očeh, ter me ne prepuščaš lažnim, nesrečnim in obtožujočim obrazom. Ti si vedno in za vedno dober oče in mati. Hrepenim po tvojem obličju (Ps 42,2).

Torek, 2. Postnega tedna sv. Jožef – Lk 2,41-51

19. Marec

ZARADI SPREMEMBE IN NE KAZNI

Iz 1,17-18

Naučite se delati dobro, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo. Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg. Če me boste radi poslušali boste uživali dobrine dežele.

Mt 23,3-4.8.11

Njihove besede so zveneče, del pa je zelo malo. Težka in neznosna bremena nalagajo ljudem, sami pa se jih s prstom ne dotaknejo… vi vsi pa ste bratje… največji med vami bodi vaš strežnik.

Izaija religiozno oblast v Jeruzalemu ozmerja s Sodomo in Gomoro. Ukaže jim naj iščejo pravičnost, ne pa lastne privilegije. Želi jim pomagati do nove drže. Kaže jim, da jih Bog želi rešiti njihove grešne drže. Bog je tolažeč in vabi. Enak vzorec izraža evangelist Matej. Jezus pride v konflikt z verskimi voditelji. Obsoja njihovo hinavščino in nepripravljenost, da bi sami delali tisto, kar nalagajo na ramena ljudi in zlorabljajo svojo avtoriteto sebi v prid. Nasprotuje vsem nazivom s katerimi sami sebe varajo, da so nekaj več in boljši od drugih. Vse te lekcije so aktualne tudi danes. Na koncu jih povabi v držo ponižnosti in jim obljubi, da jih bo Bog povišal. Ni jim treba skrbeti za nikakršno povzpetniško kariero niti  za promocijo samih sebe.

Molim: Ponižni Bog Oče, upodobi nas po sebi. Potrpežljivo čakaš, da se spremenimo. Naj bomo tudi sami potrpežljivi do bratov in sester s katerimi smo skupaj na poti.

Sreda, 2. Postnega tedna

20. Marec

NUJNO IN NENUJNO TRPLJENJE

Mt 20,23.25-27

Med pogani velikaši gospodujejo nad drugimi. Med vami pa naj ne bo tako. Vsak, ki med vami želi biti velik, naj služi ostalim, prvi naj skrbi za potrebe vseh.

Vsak izmed nas se poskuša izogniti spremembi samega sebe, vsak pa bi rad spreminjal svet, druge in celo Boga. Povabilo naj začnem spreminjati sebe, nam običajno pride preko ponižujočega dogajanja. Grški teater je to našo značilnost uprizarjal kot hubris, srčiko vsake tragedije. Ta naša potreba po grešnem kozlu gre lahko tako daleč, da zahtevamo smrt drugih ali jih v vojni celo pokončamo. Storimo vse, samo da se nam samim ni potrebno spremeniti. Da bi se izognili legitimnemu človeškemu trpljenju, prizadenemo neverjetno trpljenje drugim, s tem pa seveda povečamo tudi svoje lastno trpljenje. To globoko resnico je opazil že Karl Gustav Jung.  Današnji berili omenjata podobni drži: zaroto proti Jeremiju, ki je razkril pokvarjenost, a se je tudi sam ujel v začaran krog maščevanja in smrti. V evangeliju pa Jezus povabi svoje najbližje učence naj hodijo za njim po poti odrešilnega trpljenja in ne po posti odrešilnega nasilja (to kar počne skoraj vsa človeška zgodovina). Navkljub vsem odporom, pričakovanjem in človeški programiranosti, Jezus vztraja, da sami pijemo iz keliha in tega, kakor običajno, ne zahtevamo od drugih. Dva učenca sta poslala svojo mater prositi, da ne bi umrla, ampak, da bi sedela na prestolu. Vseh ostalih deset je bilo ljubosumnih, ker so si tudi sami želeli trona. Dogodek je dobra karikatura današnje cerkve. Če ne verjamete, berite našo cerkveno in politično zgodovino. Še vedno se nočemo sami spremeniti, ampak hočemo spremeniti druge.

Molim: Gospod, te besede mi zagotovo niso všeč, pokaži mi, če so tudi zame resnične. Kako tudi jaz “pobijam” druge, namesto da bi umrl svoji sebičnosti?

Četrtek, 2. Postnega tedna

21. Marec

KAKOR DELAM NEKAJ, TAKO DELAM VSE

Lk 16,30-31

Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.

Na enak način kakor ne zaupam Bogu, tudi človeku ne morem zaupati in obratno. Evangelij danes pripoveduje židovsko zgodbo, ki zveni kakor starodavna pravljica o brezimnem bogatinu in ubogem Lazarju, ki mu psi ližejo rane. Abrahamovo naročje predstavlja raj, velikansko neprehodno brezno med bogatinom in Lazarjem pa lahko prečka le Abrahamov glas. Tema je klasična in jo zasledimo v svetovni literaturi in svetem pismu. Zdi se, da je glavni greh bogataša v tem, da reveža in njegove težave niti ne zazna in ne opazi. Slep je in se ne zaveda bolečine sveta, sam pa se vsak dan odlično gosti in prenajeda.

Abraham mu po smrti odgovori: “Med nami in vami je velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi do tam se na da priti k nam.” Med tem in drugim svetom je nadaljevanje. V večnosti ne bo nihče presenečen. Prejeli bomo točno to, kar smo v tem življenju resnično hoteli in želeli. Ljubezen bo vedno muka za tistega, ki sovraži. Tisti, ki ljubi na koncu ne bo našel muke.

Molim: Bog življenja in smrti, pomagaj mi danes izbrati življenje, pomagaj mi, da bom danes prepoznal ljubezen, pomagaj mi da bom videl uboge našega sveta, ki hrepenijo, da bi jedli od drobtinic, ki padajo iz naših miz.

Petek, 2. Postnega tedna

22. Marec

NE BOJ SE JAME

Mt 21,42-43

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.

Poraz in ponižanje sta nujna za našo rast v človeškost po Božji podobi. Nihče ne more iti navzgor, če ni šel prej navzdol. To je osrednja biblična tema človeškega dozorevanja v odnosu z Bogom in skrivnostjo Božjega življenja. Križanje in vstajenje poleg neštetih drugih odlomkov v svetem pismu potrjuje pravkar rečeno.

Jožefa so njegovi bratje zaradi rivalstva in ljubosumja vrgli v jamo vodnjaka nato pa ga prodali v suženjstvo. S tem so se izognili krivdi za umor. Za opravičilo svojega zločina so Jožefa označili za sanjača. Niti sanjalo se jim ni, da bodo zaradi njegovih sanjarij več let kasneje osvobojeni lakote in smrti.

Evangelij pa nam govori o viničarjih, ki živijo od tega, da so vedno proti vsemu in vsem. Obsedel jih je duh nasprotovanja. Vsakega pretepejo, kamnajo in ubijejo. Jezus je tako označil verske avtoritete. Človek, ki nasprotuje, nikdar ne ve za kaj je, ampak samo proti komu je. Ljudje predani negativnosti se s tem hranijo in s tem nadomestijo svoje pomanjkanje vsakršne pozitivne vizije.

Duh zavračanja ubije Jezusa, podobno kot je ubil egiptovskega Jožefa.

Molim: Potrpežljivi Očka, ali je resnično mogoče, da bi se toliki med nami tako zelo motili? Zakaj imamo rajši zmagovalce kakor poražence, saj si bil ti jasno in očitno eden od poražencev in vedno na strani poražencev?

Sobota, 2.postnega tedna

23. Marec

Lk 15,20-24

Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga bojel in poljubil… Oče je naročil svojim služabnikom: Brž prinesite najboljše bolačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! … ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin  je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden. In začeli so veselo praznovanje!

DOBER, KOLIKOR ZMOREM

Prerok Mihej pokaže kako močno je bil Jezus Jud, ki je poznal sveto pismo, ki ga je globoko oblikovalo. Jezusa kot človeka lahko razumemo le v kontekstu judaizma po izgnanstvu. Brez tega konteksta njegovo sporočilo ni jasno niti ne pritegne.

Odkod preroku Miheju tako močna izkušnja, da bo Bog vse grehe pomedel v globine morja? Kako da je Mihej osem stoletij pred Jezusom izrekel skoraj enake besede, kot jih je potem Jezus uresničil?

Odgovor nam daje evengeljski odlomek o izgubljenem sinu, ki v resnici govori o usmiljenem Očetu, ki pretirano ljubi. Zgodba najbolj popolno predstavi Jezusovo dejavno in osebno izkustvo Boga kot Očka.

Molim: Dobri Bog, če je to res, potem sem do sedaj živel v napačnem prepričanju. Kdo si ti? In kdo sem jaz?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s