2- Postni spletni misijon IZ NAGOTE DO LEPOTE – 1.postni teden


SPLETNO GRADIVO za 1. postni teden

GRADIVO ZA TISK

1. postna nedelja, KATEHEZA

Lk 4,1–13

V jezuitskem noviciatu je med preizkušnjami mladega kandidata na vrsti tudi desetdnevno pešromanje s prosjačenjem za kruh, vodo in prenočišče. Učitelj novincev nas je poslal po dva in dva. Dva sva šla iz Maribora na Sveto goro pri Gorici. Pot je bila res nepozabna. Odzivi so bili najrazličnejši – od izrazito neprijetnih z grožnjami do izrazito ugodnih, ko sva vsak dobila svojo sobo za spanje in obilno kosilo. Dejstva, da sva jezuitska novinca, nisva smela izrabljati za izboljšanje svojega materialnega položaja. Če pa so naju vprašali, kdo sva in od kod, sva smela povedati po pravici. Nekdo na Celjskem naju je ob prošnji za prenočišče nagnal kar z vilami in kletvijo. V idrijskih hribih pa naju je neka babica sprejela kakor svoja sinova in sva bila deležna vsak svoje sobe. Slišala sva različne utrinke iz življenja ljudi ter se učila ponižno prositi in se prepustiti odgovoru sočloveka. Tudi lakote in žeje ni manjkalo. Kako sem razočarano pogledal, če je kakšna preplašena gospa iz hiše prinesla res samo vodo in kos kruha. Danes vem, da so mi k rasti bolj pomagale zavrnitve kakor pa sprejemi in potrditve.
Evangelij prve postne nedelje govori o štiridesetih dneh Jezusovega posta in skušnjav v divjini. Sveto pismo ne uporablja števil naključno. Ena, tri, sedem, dvanajst in štirideset. Vsaka številka ima svoj posebni pomen. Štirideset označuje čas, ki omogoča, da se človek preobrazi in spremeni. V divjini se je Jezus srečal z vsemi skušnjavami, ki napadajo vsakega izmed nas.
Ko smo postavljeni pred težke izbire in skušnjave, se večkrat čutimo same. A prav v teh trenutkih ne smemo pozabiti, da skušnjava ni greh. Šele ko svobodno in zavestno izberemo, kar nam skušnjava predlaga, pride do greha. Duhovniki pa ne smemo nikomur povedati za skušnjave, ki jih je nekdo povedal pri spovedi, čeprav niso greh.
Če pogledamo svoje skušnjave, vidimo, da so običajno zdijo dobre, a imajo strupen rep, ki je vedno uničevalen. Na posledice svojega govorjenja in delovanja moramo biti vedno zelo pozorni in se učiti iz svojih izkušenj. Bolj se skušnjavi prepustimo, težje bomo prepoznali, da je s tem, kar počnemo, kar koli narobe. Če skušnjavi vedno ustrežemo, postane navada, ki nas preslepi, češ da naše početje ni tako slabo.
Številni duhovni pisatelji skozi stoletja so nam povedali, da so najhujše skušnjave pohlep, napuh in bogatenje. Morda lahko ta vrstni red preseneti kakšnega katoličana, saj so nas ves čas učili, da je na prvem mestu skušnjav seks. Mistiki nas učijo kako modro ravnati s skušnjavami: zavedanje, poimenovanje dogajanja, hitra in natančna odzivnost na vzorec skušnjave.
Jezus premaga tri skušnjave vsakega izmed nas. Satan se najbolj boji Božje nemoči v človeškosti, ki jo je vzel Jezus za svojo. Zato se sklicuje na Jezusovo božanstvo in hoče, da Bog ostane Bog. Toda Jezus se podredi našemu trpljenju in se odloči za nas, take, kakršni smo.
To naj bi nam dajalo veliko tolažbe. Jezus gre pred nami po poti vseh skušnjav in nam kaže, da lahko izberemo življenje namesto smrti. Prav za to gre v postnem času: objeti in v polnosti živeti za vedno dragoceni dar Življenja.

Vlogi in besedila za nazaj:

Pepelnica 2019 6. Marec

PONOVEN ZAČETEK

2 Kor 5,20 V imenu Kristusa vas rotim, vedite, da ste Božji prijatelji. Zdaj je čas milosti, zdaj je dan rešitve.[

Vedno znova potrebujemo nove začetke, drugače se vse žalostno konča. Za veliko več smo bili ustvarjeni, kakor pa trenutno živimo. Boga lahko prosiva za željo po živem in močnem hrepenenju. Tudi če ti ni jasno, te povabim, da prosiš. Skupaj z menoj. Bog mi vedno podari tisto, kar si njabolj resnično in globoko želim in hrepenim. Sveti Duh v mojih največjih globinah hrepeni zame. Bog mi bo dal prav tisto, kar najbolj globoko hrepenim. In še veliko več. Ob spoznavanju Jezusa Kristusa odkrivam svoje najgloblje hrepenenje in lepoto. Ob njem se zavem nagote svoje posameznosti brez zaupanja v Boga v katerem smo in On v nas.

Jaz in ti sva hrepenenje po Bogu. Bog hrepeni po meni in v meni, po tebi in v tebi, po življenju in ljubezni. Ali mu dovolim? Povabim te, da izrečeš na glas in mu dovoliš. Ob druženju in spoznavanju Jezusa Kristusa se  ti bo odprlo tvoje pravo mesto v vesolju.

Ne pozabiva, da ne morem hrepeneti po nečem, česa nisem vsaj malo že tudi okusil. Dovolim, da moje najgloblje hrepenenje postaja zavestno, celostno in iz vsega srca. Na pepelnično sredo naj oživijo v meni najgloblja hrepenenja. Bog me znova vabi v nov začetek. V meni ne bi bilo nobenega hrepenenja, če ne bi najprej Bog v meni hrepenel po meni in kakor jaz.

Pepel, ki si ga potresemo na glavo ali se z njim pokrižamo je pepel oljčnih vejic lanske cvetne nedelje. Novi začetki vedno rastejo iz starih drž in navezanosti, ki jim pustimo umreti.

Bog me vabi v sedanjost. V njej sem njegov prijatelj in lahko živim iz njegovega hrepenenja po meni. Sedaj je čas, ko mi Bog kaže da je naš in moj Očka.


Molim: Gospod podari mi željo, da bom želel kar ti želiš zame in za vse, ki si mi jih podaril v življenje.


[Četrtek po pepelnici7. Marec

ODLOČIM SE

5 Mz 30,15-20Pred tebe polagam življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi življenje, da boš živel ti in tvoj zarod! Ljubi Gospoda svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se Njega!

Lk 9,22-25 Če hočem svoje življenje rešiti, ga bom izgubil, ča pa svoje življenje zaradi Kristusa izgubim, ga bom našel. Kaj si namreč pomagam, če si ves svet pridobim, medtem pa sebe uničim?

Svetniki so razmišljali na vključujoč in ne na izključujoč (črno bel) način. Zaradi tega so lahko odpuščali, spregledali žalitve, izkazovali sočutje, skrbeli za uboge in ljubili celo svoje sovražnike. Skoraj vsi čutimo željo, da bi tudi sami živeli tako, a ne vemo kako.

Zdi se, da je tudi v Svetem pismu ogromno dualističnega ali izključujočega načina razmišljanja. Oba, Mojzes in Jezus, nas danes postavljate pred jasno in nujno odločitev. Ti in jaz imava samo eno življenje. Odkriti morava svojo resnično usodo. Temu so včasih rekli rešiti svojo dušo. Na določeni točki svojega življenja se morava jasno odločiti: za blagoslov ali za prekletstvo (nagota) po Mojzesovo, za resnični (lepota) ali lažni jaz po Jezusovo.

Le če se na začetku odločiva na izključevalen način (dualističen) za življenje z Bogom, bova proti koncu zaživela vključevalen način usmiljenja in sočutja do sebe in vseh. Ali ni to paradoksalno? Oboje je potrebno, če hočeva zares dobro prehoditi celotno pot svojega življenja. Jasna izbira in odločitev mi pomagata pot začeti, usmerita me v pravo smer. Če ostajam na njej, mi bo odprla podrobnosti, odtenke, sence, nasprotja, nestalnosti, zlomljenosti in raznolikost na vseh področjih mojega življenja. Kmalu ugotoviva, da je res, kar je rekel Jezus: “Nihče ni v celoti dober, razen Boga” (Mr 10,18). Odločitev za Boga, ki je vedno dober, nam omogoča, da se zmagovito soočamo s hudobijo in nasprotovanji v sebi in v drugih.

Zato morava najprej izbrati svojo smer, se odločiti in se prepustiti Veliki Ljubezni. To je začetni izključujoči klic. Judovski preroki in Jezus so jasni: Bog ali mamon, ovce ali koze, ozka ali široka vrata. Povabljena sva v ostro in boleče razločevanje in odločitev-izbiro. Takoj morava biti pripravljena na preizkušnje in zmedo v katero naju bo vodila ta jasna odločitev. Obzorje se zapre in hkrati odpre. Glavna razlika pa je v tem, da so sedaj vprašanja stvarna in resnična.

Molim: Gospod, pokaži mi kako naj storim dobre odločitve in sem sem se potem pripravljen učiti, kaj resnično zahtevajo od mene.

Petek po pepelnici8. Marec

ZGREŠITI BISTVO

Iz 58,1.5 Kliči na vse grlo, ne zadržuj se, povzdiguj svoj glas… Oznanjaj mojemu ljudstvu njegove grehe…

Mt 9,14 Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?

Izaija je šel skozi prečiščenje v izgnanstvu in je post definiral na povsem nov “posveten” način. Pogumno, da si Cerkev na začetku postnega časa upa uporabljati tako udaren odlomek. Še danes je zelo sodoben in pereč. Izaija so zaradi tekšnih izjav ubili. Svoje sonarodnjake Izaija obtožuje, da se držijo obredov, postov in molitev, na široko pa zgrešijo bistvo vere: ljubezen do bližnjega. Izaijeve besede se pobožni duhovniški kasti niso prav nič dopadle. Izrecno pove, da ima Bog rajši drugačne vrste post, kot ga pa oni zahtevajo od ljudi. Oznanja post, ki spreminja naš sedanji način življenja in mu ne gre le za kaznovanje telesa. Ubogo telo je vedno grešni kozel, da se izognemo spremembi lastnih predsodkov, komodnega načina življenja, sebičnega urnika ali denarnice. Izaija izpostavi, da je bistvena razsežnost posta zahteva po družbeni pravičnosti, nenasilje, odrekanje zatiranju najšibkejših, delitev kruha z lačnimi, oblačenje nagih, odrekanje lastnemu občutku pomembnosti, hudobnemu govorjenju in skrb za brezdomce. Izaija je jasno prepričan, da si Bog želi takšnega posta. Neverjetno kako zlahka zgrešimo bistvo odlomka. Možno je, da so na podlagi tega odlomka kasneje v cerkvi nastala dela usmiljenja. Jezusu so bili ti stavki domači, kar dokazuje njegov govor o ovcah in kozlih.

Jezus in njegovi učenci se ne postijo na tak način, ker je tak način posta zgrešen. Uporabi prispodobo življenja kot poročne gostije: on sam je ženin, mi smo nevesta. Jasno je, da ga ne zanimajo elitne kaste s svojimi obredji, ki se nočejo pridružiti Božji poročni gostiji z vsakim človekom. Vsakim, ne le z izbranci.

Molim: Gospod, kaj želiš, da v tem postu spustim iz rok? Ali je kaj drugega kakor si pa sam mislim?

Sobota po pepelnici9. Marec

DVOJNI UDAREC

Iz 58,9-11 Če odpravim zatiranje iz svoje srede, grabljenje in varljivo govorjenje, če lačnemu nudim, kar imam sam rad in potrtega nasitim, bo zasijala v temi moja luč in moja temina bo jasna kot poldan. Gospod te bo vedno vodil in te poživljal v puščavi.

Lk 5,31-32 Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel osvajat lagodnih, ampak ujete osvobajat za novo življenje.

Izaija nam razlaga kakšni bi bili mi in naša dežela, če bi se prav postili. Uporablja zelo ljubke besede, kot so: luč, vodstvo, obilje, obnovljena moč, zalivan vrt, gojenje, radost… izvir, ki ne usahne… Vse pa je odvisno od tega ali se postimo od neprijaznosti in se odločamo za pravičnost. Izaija govori o popravilu in obnovi.

V evangeliju je Jezus obsojen, da je za mizo z napačnimi ljudmi in v hiši napačnega človeka, cestninarja Levija. Vsak kdor je sodeloval z Rimskimi zatiralci je bil po definiciji in družbeni poziciji grešnik. Tedaj in danes bi “dober vernik, ki hodi k maši” Jezusa obsodil, da sodeluje z zlom in je sostorilec. Jezus jih spomni, da njihovo pojmovanje svetosti kot ločevanje od nečesa, napačno (glej 4 Mz 11,24). Jezus ima drugačen dnevni red in strategijo. Napačno pojmovanje zakona svetosti se nadaljuje v vseh nezrelih religijah. Jezus je prišel zato, da bi nas preobrazil, ne izključeval. Prišel je za navidezne zgubarje.

Molim: Gospod, kje sem ujetnik in nesposoben da bi to prepoznal?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s