Nagovor ob zaključku spletnega misijona in voščilo


Vsem voščim veselja, da nas Božična skrivnost osvobaja lažnih bogov ali malikov. Ko se moški in ženske začnemo zavedati, da so nas naši lažni bogovi izdali in pustili na cedilu se odzovemo na različne načine. Nekateri se zapremo v zanikanje. “Nič ni narobe. Vse je v redu.” Si govorimo in še globlje umaknemo v svoj mali svet. Drugi prepoznamo, da je nekaj narobe, a napako in krivdo projiciramo v druge. »Njena krivda je, ker me ni razumela. Če bi lahko zamenjal službo/avto/ženo/frizuro, potem bi bilo vse dobro.” Tretji se odločimo, da bomo svoje napore podvojili. Svoje lažne bogove ali malike častimo še močneje.” Lažni bog ni mogel zatajiti, verjetno sem sam kriv.” Zato več delajo, še več zaslužijo, in z vedno bolj stisnjenimi zobmi še bolj verujejo v lažne bogove.

Vem, da nobeden od naštetih pristopov ne deluje, kajti pod površino besnijo ognji. Ves ta strah, zagrenjenost in jeza morajo nekje izbruhniti. Ko sem se pred leti kot gledalec udeležil nogometne tekme v Barceloni se je poleg mene usedel moški v suknjiču in s kravato. Prišel je direktno iz službe. Kakor hitro se je nasprotna nogometna ekipa prikazala na igrišču je začel besno vpiti. Vene na njegovem vratu so se napele. Še nikdar nisem videl tako jeznega človeka. Vse je bilo narobe: ekipa, sodniki, taktike… vse. Toda nisem se mogel znebiti občutka, da je resnični razlog za njegovo jezo v njegovem življenju izven stadiona. Nogometna ekipa je bila zgolj povod za sprostitev njegovega besa. Takšno ravnanje je posledica napačno usmerjene zagrenjenosti. Razjezimo se lahko na ogromno stvari: reklame, oddaje, ljudi, internetne reklame, razne ekipe… Jeza ne izhaja iz stvari samih, ampak je posledica moje zagrenjenosti. Večkrat se razjezimo na kak predmet, vpijemo na računalnik ali udarjamo po volanu. S tem izražamo jezo, da pride na dan.

A lažni bogovi nam bodo vedno odpovedali. Nekatere može to razjezi in zagreni. Drugi doživljamo strah in tesnobo. Ponoči se zbujamo in nas skrbi glede denarja, glede naslednje službe, glede tega kaj se nam bo zgodilo v prihodnosti. Počutimo se nemočne, izolirane in ujete v zanko. Včasih se preprosto počutimo nesrečne. Zelo, zelo nesrečne. Smo v depresiji ali pa zelo nezadovoljni. Tega seveda ne povemo na tak način. Običajno se jezimo in pravimo, da nas je razočarala cerkev, služba, otroci, žena…Toda nesreča in neuspeh je globko v nas samih. Kultura nas prepričuje, da imamo pravico, da smo srečni. Tudi če bi bili sami s seboj obsedeni osemnajstletniki, vemo, da takšna izjava ne zdrži. Če je tako, potem sreče nikdar ne uloviš. Sreče ne moreš doseči za ceno bede nekoga drugega. Cilj življenja ni sreča. Sreča je posledica in stranski produkt.

Ko je Jezus našteval ljudi, ki so srečni, je vključil tiste, ki žaljujejo, uboge, ponižne, lačne in žejne pravice in zaradi njega preganjane. Srečni nismo zato, ker nam je uspelo doseči oseben užitek, ampak zato, ker smo dali svoje življenje za večji cilj. Jezus nam jasno kaže, da smo srečni zato, ker prvega mesta nismo dali svoji lastni sreči. Negativna čustva, ki jih doživljamo v srednjih letih, so velika in močna resnica. Opozorijo nas, da je nekaj narobe. Koristno je, če se začnemo zavedati, da nam predmeti, ki jih častimo, ne bodo uresničili tega, kar obljubljajo in da naši dosežki, ne glede na to kako dobri so, ne bodo dali od sebe globoko zadovoljnega življenja, ki smo ga lačni. Šele potem, ko bomo odkrili in poimenovali vse lažne bogove, ki nas ne morejo zadovoljiti in so odpovedali, bomo dali prostor Resničnemu Bogu, ki mu je to že uspelo.

Pogoj za sprejem tega, kar On podarja je z naše strani kriza, ki pomeni odločiti se. Ko gremo skozi temno noč, se moramo odločiti. Lahko se odločimo za svojo žalost, jezo, čustva zagrenjenosti, neuspeha in izgube. Lahko krivimo druge in se izgovarjamo. S tem se naša agonija le nadaljuje. Kristus nam je ta začarani krog že odprl. Omogoča nam novo vrsto sanj, Boga, ki ne odpove in nas ne zataji. In prav k njemu bi nas rad usmeril na božični dan. V boj za resnico in pravo življenje. Srečen sem, ko svoje življenje podarjam, ker mi je Bog podaril samega sebe. To je boj in ne posladkana romantika.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s