Božični teden spletnega misijona ŠOLA MOLITVE


7. molitvena vaja

Praznovanje – veselje in zahvaljevanje

Jezusovo življenje je bilo intimno povezano s praznovanjem. Vsako leto je šel ob veliki noči v Jeruzalem na praznovanje velike noči. Vsak teden je po navadi praznoval sobotni dan. Venomer govori o dobri novici evangelija. »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo« (Mt 13,44). Živeti v moči vstalega Kristusa je nenehno rojstno dnevno praznovanje.

Krščanstvo je od vsega svojega začetka oznanjevanje veselja, edino mogočega veselja na tem svetu. Čudovito. Toda zakaj smo torej tako zlovoljni? Številni moški srednjih let s(m)o kronično in klinično zlovoljni. Gre za nagonsko kretensko zlovoljnost. Začne se, ker nočemo sprememb, se ne počutimo cenjene niti vključene ali pa se samo dolgočasimo sredi površinske in banalne norosti modernega življenja. Preden se sploh zavemo, postaneta zlovoljnost in cinizem naš osnovni računalniški program. Ni treba, da je tako. Zlovoljnost je izbira. Jezus pa nas kliče k veselju. Tudi to je izbira. Odvisna od nas.

Vem, vem. Nič ni bolj zoprno, kot da ti nekdo ves čas govori: “Korajžno, korajžno, veseli se, veseli se.” Kakor plakati, ki ti govorijo, da moraš tudi ti misliti pozitivno. Zažgal bi jih. Toda rad bi te povabil v pomembno dejstvo: hvaležnost zares spremeni vse skupaj. Možgani imajo nekaj, kar se imenuje nevroplastičnost – nenehno se prilagajajo in razvijajo, odvisno od naših  izkušenj, vaje in navad. Ponavljajoče in navajeno vedenje lahko nevronski sistem možganov spremeni in ustvari nove nevronske povezave. Svoj način razmišljanja lahko spremenimo. Z zahvaljevanjem = praznovanjem podarjenosti sebe, bližnjih, Boga in sveta.

Na razpolago imamo izbiro dveh različnih poti. Lahko nadaljujemo navzdol po dobro izhojeni poti nehvaležnosti, samogovora, sebičnosti. Bolj izbiramo to pot, bolj je pot hvaležnosti neprehodna in se nam zdi pretežka (neresnična). Če vztrajno in vedno znova gradimo zmožnosti za doživljanje hvaležnosti, lahko očistimo in razširimo ta del poti, odkrijemo njeno lepoto in srce oživi. Lahko jo izberemo kot svojo pot skozi življenje. Sprememba mišičnega spomina zahteva nekaj časa, da se osvobodi naše negativnosti. Spremembo moramo hoteti. Želeti si moramo očiščenja. Kajti tudi od zlovoljnosti lahko postanemo odvisni in nanjo navezani. Vznemirja nas. Domišljamo si, da mi sami najbolj vemo in da nas ne bo požrla vase, tako kot je vse neumne in obupno optimistične idiote.

Mi smo poklicani slediti Jezusu. Biti kakor on. On ni bil nikdar star zlovoljen godrnjač. Ni jokal za starimi časi.

Zato se učimo v svojem življenju graditi hvaležen pogovor z Bogom tako, da se mu zahvaljujemo za dejstvo, da smo ves čas v njem in on v nas. V vsaki žalosti, strahu, stiski, bolečini in konfliktu je v nas in mi v njem. Tudi naši nasprotniki so v njem. Predvsem pa iščimo razloge za praznovanje. Par zlahka pozabi, kaj mu je v začetku dajalo veselje in ga jima lahko še vedno daje. Pojdita skupaj ven na večerjo, vzemita si prost vikend. Otroke zaupajta varuški ali stari mami.

Eno najboljših praznovanj je, ali naj bi bilo, nedelja. V našem svetu, ki je bogat v denarju, ubog pa s časom, smo izgubili nedeljski pogled. Nedelja ni samo počitek, čeprav nam podari tudi to. Nedelja je tudi skupno spominjanje in praznovanje. Po Judovski navadi se v nedeljo pri obedu znova pove zgodba o Božji ljubezni do nas v naši zgodbi in zgodovini. Obrok ima globok smisel: vzajemno si delimo dar življenja. V tem je evharistija, izkustvo praznovanja. Veselo spominjanje na smrt, trpljenje, vstajenje in novo življenje. Začnite v soboto zvečer s skupno večerjo. Ignorirajte TV in bodite skupaj – pogovor in igra. Popijte vino in se zahvalite drug drugemu in Bogu.

NAVODILA

V svoje življenje vgradimo zahvaljevanje. Zaraščene nevronske poti lahko odpiramo za veselje na dva načina:

  • pred vsakim obedom, tudi pred kavico, se zahvalite Bogu za to, kar boste zaužili in za vse s katerimi boste skupaj. Molitev zahvale nas spomni, da je vse kar imamo, Božji dar. Zaradi njega se zemlja vrti, dež pada, sije sonce, letni časi se menjajo. Brez tega osnovnega zavedanja, ne bomo nikdar mogli pobegniti pred odvisnostjo od grabljenja in pohlepnega kopičenja.
  • Vsak dan začni in končaj z zahvaljevanjem Bogu za življenje. Najboljše se mu je zahvaliti že takoj, ko prvič odpreš oči. Na koncu dneva preštej vse blagoslove. Premisli za katerih pet stvari se želiš še posebej zahvaljevati. Izroči mu tudi svojo sebičnost in zapiranje v strah zase (pohlep, oholost, zavist…).

Praznujmo dejstvo, da smo še tukaj in podarjeni, živi. Praznujemo dejstvo, da nas Bog smatra za svoje sodelavce in sogovornike. Danes in tukaj. Zahvaljujmo se mu, da smo v njem. Praznovanje ni zgolj spominjanje preteklosti, ampak je tudi potrjevanje sedanjosti. Ne moremo zares praznovati, če se ukvarjamo s skrbmi za prihodnost ali pa se vrtimo okrog preteklosti. Poskusimo se zahvaljevati za sedanji trenutek. Sedanji trenutek je posvečen trenutek! On v nas in mi v Njem. Praznujmo ga!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s