4 – Spletni misijon_1.teden – Srečevanje Boga v Svetem pismu


Sveto-pismo

UVOD:

Ena od osrednjih Jezusovih navad je branje Svetega pisma (SP), ki ga večkrat tudi navaja. Premislil ga je in si ga vtisnil v spomin. Uporabljal ga je tudi v svojih molitvah.

Skušnjave v puščavi je premagal z navedki iz 5 Mz knjige in Psalmov. S pomočjo SP je ljudem pomagal, jih izzval ali jih poučil. Sveto pismo je celo udejanjal.  SP je uporabljal tudi za tolažbo; na križu je npr. zaklical odlomek iz Psalmov.

SP je kakor tuja dežela, ki nam lahko povzroča težave.  Ne poznamo jezika, ne najdemo prave poti, hrana ima čuden ali smešen okus, lokali so divji in vodovod ne deluje. Za določene kraje se niti ne zmenimo, ostajamo pa v najbolj popularnih – plaže in bari – in se ne podamo na pustolovščino izven že izhojenih poti.

Ko gremo raziskovat tujo deželo, bomo imeli veliko več od nje, če smo se na pot pripravili. Če samo pademo vanjo, preberemo turistične informacije in se za pričevanje opremimo v trgovini s spominki, odidemo domov praznega srca. Potovanje se nas mora srčno dotakniti, da bo imelo dober vpliv na naše življenje.

Še veliko več pa pridobimo,  če se odpravimo v čudno deželo Svetega pisma in tam živimo.

Podobno, kot pri molitvi, tudi glede branja SP nismo bili ustrezno poučeni. Običajno smatramo SP za veliko knjigo naukov ali teološki kompendij ali veliko knjigo Božjih odgovorov. Toda SP je prostor srečanja. Glavni razlog, da kristjani beremo SP je vera, da nam Bog po tej knjigi govori.

Neka zgodba govori o ženi iz Vzhodne Afrike, ki je vedno hodila okrog s svojim SP. Povsod ga je vzela s seboj. Sosedje so jo zbadali: »Zakaj vedno bereš to knjigo? Saj je toliko drugih knjig, ki bi jih lahko brala.« Žena je odgovorila: »Vem, da je veliko knjig, ki bi jih lahko brala. Toda ta knjiga je edina, ki bere mene.«

Dnevno branje SP je resnično dobra navada v katero je potrebno vstopiti. Toda zgolj površno branje SP ne bo nikdar spremenilo tvojega življenja. Spremenilo se bo samo takrat, ko boš poslušal, kaj ti Bog govori preko SP.

V srednjeveških samostanih so proces meditacije SP poznali kot »prežvekovanje«. Menihi so SP stavke pri sebi vedno znova ponavljali in ponavljali. To početje so opisovali kot ’počasen in glasen proces – na glas prežvekovanje dragocenih besed besedila. Nek menih je zapisal, da bi moralo biti SP »po spominu v tvojem srcu, po pobožnem prežvekovanju v tvojih ustih, po ljubečem posnemanju pa v tvojih dejanjih.«

Vsakodnevna molitev z Besedo

Vsakodnevna molitev z Besedo pomaga k poglabljanju  izkustva Boga. Ne gre za to, da bi moral kaj razumeti, ampak za to, da  se preprosto učiš počivati v Njegovi navzočnosti. Zato vedno poljubi Besedo, jo objemi, se ji pokloni, jo pobožaj (Sveto pismo) in jo ponavljaj (SP citati). Da se ti srce ogreje in ti bo dano razumeti. Vsak dan nekaj. Še najbolj pa sprejeti Jezusa v svoje življenje in zajemati iz Njegove moči.

Priprava na molitev

Izberi ustrezen čas in prostor, da boš lahko molitev nemoteno opravljal. Če želiš si za ta adventni čas uredi molitveni kotiček s križem, s svečo, z ljubo ti podobo…

Vstop v molitev

Molitev začni z znamenjem križa, ki ti pomaga pri zavedanju tega, da zavestno vstopaš v Božjo navzočnost. Moli za naklonjenost do Gospoda, da boš slišal njegovo Besedo. Res slišimo le tistega, ki nam je pri srcu, ki ga imamo radi. V ta namen lahko uporabiš tudi molitev na prvi strani.

Ukvarjanje z besedilom, ob katerem boš molil

Čim bolj pozorno preberi izbrani evangeljski odlomek. Če imaš pri tem težave, lahko k besedilu pristopiš tako, da ga prepišeš, ga zapoješ  ali ob njem rišeš.

Razmišljanje

Opazuj, kako odlomek nagovarja tebe, kje in kako se dotika tvojih misli, občutij, tvoje konkretne situacije. Pusti, da se On, ki govori po teh besedah in te ljubi, dotakne tvojega srca.

Pogovor z Bogom

O svojem razmišljanju in čutenju se sedaj pogovarjaj z Bogom. Pripoveduj mu o tem, kaj spoznavaš, kaj čutiš, kaj želiš.

Umiritev v Bogu

Pusti, da v tebi vse obmolkne. Bodi tiho navzoč v Bogu, osredotoči se na njegovo navzočnost v tebi.

Zahvala:

Končaj molitev z zahvalo in molitvijo očenaš.

WOMAN-WRITING

Pregled molitve ali refleksija

To je pomoč, da doživeto res postane tvoje. Omogoča nastajanje tvojega osebnega evangelija, tvoje zgodbe z Bogom oziroma njegove s teboj.

Ozri se na te trenutke molitve: Se ti zdi, da je molitev potekala dobro ali ne? Zakaj? Katere misli in čustva se ti zdijo od Boga in katere se ti zdijo od hudega?

Spoznanja, ugotovitve in uvide si zapiši v svoj adventni duhovni dnevnik. Zapiši tudi težave. Bog se ti po vsem približuje in hrepeni po tvojem odgovoru.

KATEHEZA OB EVANGELIJU:

 Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,25-28.34-36)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

122

Praznovanje zgodovinskega dogodka rojstva Jezusa Kristusa daje smisel tvoji, moji in celotni pretekli, sedanji in prihodnji človeški zgodovini. Z njegovim zadnjim prihodom se bo začel nov čas uresničenega Božjega kraljestva. Takrat se bo dokončno in v celoti razodela vsebina Božje obljube, ki nam je v Jezusu dana v zgodovini. Oseben odnos z Jezusom tebi in meni omogoča, da danes, v svoji zgodovini, živiva skrivnost Jezusovega rojstva. On se, če mu dovoliva, rojeva tudi v tvojem in mojem srcu. Danes lahko sprejmeva in sodelujeva pri njegovi ljubezni do vsakega človeka, najprej pa do sebe. Danes se njegova resnica v nama uresničuje in naju zajame v to, kar sva pred Bogom ustvarjena za vedno. On je živ v Cerkvi, ki oznanja njegovo navzočnost in nas vanjo uvaja, v njej utrjuje in uči iz nje živeti. Danes in tukaj. Sredi tega, kar se dogaja znotraj in zunaj nas. To je dinamika učlovečenja, ki preobraža najino omejeno, a izredno dragoceno bivanje v času.

Vijolična barva bogoslužnih oblačil in spokorniški značaj adventnega časa naju vabita, da si tukaj in danes prizadevava, da v nama in med nami zasije sijaj Kristusove ljubezni. Napor, ki je za to potreben, se na koncu spremeni v veselje božičnega praznika. Veselje je posledica napora, da bi ti in jaz osebno sprejela neskončni Božji dar. Gre za učenje sprejemanja, ne nekaj drugega. Na zahodu se zaradi tega v božičnem in novoletnem času med seboj obdarujejo. To je znamenje hvaležnosti in veselja za največji Dar, ki nam ga Bog daje: samega sebe. Bog postane eden izmed nas. Zemlja sedaj lahko živi iz tega, da je Božja.

V jedru vsega adventnega časa in božičnega praznika je srečanje med Bogom in nami. Bog je tisti, ki izpolni svoje obljube. Mi smo tisti, ki dvignemo glavo in srce, da bi bili sposobni videti, kako se uresničujejo Božje obljube v naših srcih in za vse nas.

Molitev je vaja, da srce ostaja odprto za Božji dar, ki je nenehen in po vsem kar je. Če nočeva sprejemati, ne bova sposobna dojeti niti videti tega, kar Bog dela, ampak se bova v hipu ujela v prekletstvo strahu. Strah, ki naju bo zgrabil za vrat, je najbolj očitna dediščina greha (notranje samote in osamljenosti – osredotočenosti nase) in notranje teme, ki iz njega izvira. Če imava za Boga odprto srce, bova lahko premagala strah. On hrepeni in naju kliče, da bi ga sprejela in spoznala. On vsakega izmed nas sprejema, spoštuje, se nas veseli in nam je naklonjen. Čaka, da bi srečal tvoje in moje srce odprto za njegovo obljubo. Išče potrpežljive ljudi, ki bodo zaupali njegovi obljubi in zato njegovo neskončno dobroto tudi doživeli in delili z drugimi.

Doživetje Božje dobrote do nas ni samo po sebi umevno. Jezus, ki se je rodil v naši zgodovini, pa je prišel vanjo prav zato, da bi nam oznanil in nas spomnil na Božjo dobrotljivost in nežnost. Prišel je, da nam Božja dobrotljivost zasveti in zažari, da vsakega osvoji in pomiri. Sin človekov nam prinese Božjo dobrotljivost, ki premaga naš strah, strah pred smrtjo kot kaznijo in virom vseh naših nevšečnosti.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s