3 – Spletni misijon_1.teden – ŠOLA MOLITVE


UVOD

37223518_10155808086549492_7051878739986087936_o

Božje kraljestvo

Za življenje v tem kraljestvu se moramo sami odločiti, ga moramo izbrati. Jezus nas kliče, toda mi moramo odgovoriti. Izbira, da boš sledil Jezusu, da boš učenec (vajenec), je edinstveno in najbolj pristno, najpomembnejše, najbolj prepoznavno dejanje, kar jih lahko storiš. Nihče te odločitve ne more narediti zate ali namesto tebe.  Tudi Bog ne in je ne bo naredil. Mi izberemo, da bomo sledili Jezusu. Gre za dejanje naše volje. Mnogo ljudi hodi v cerkev. Nekateri nekako ’verujejo’ v Jezusa. Nihče pa sam od sebe ne pade v učenčevstvo. Učenčevstvo je kriza. Točka odločitve.

Jezus in njegovi prijatelji (Jn 15,13-15).

Smo učenci, a tudi več kot učenci. Mi smo Jezusovi prijatelji. Vsi Jezusovi vajenci (prijatelji) z enim očesom gledajo svojega učitelja z drugim pa svet. Mi prenašamo Kristusov blagoslov svetu. Njegova roka preko naše rame nam daje gotovost, moč, zaupanje, da njegovo ljubezen podarjamo tistim, ki jih srečujemo.

Kakšne naloge torej imamo, če hočemo biti Jezusovi vajenci? Katera dejanja naj bi posnemali? Kako naj poglabljamo svoje prijateljstvo z Jezusom? Kako lahko začenjamo postajati osebe, kakršne Bog hoče, da smo? Z drugimi besedami: kaj sedaj?

Molitvene vaje ali plesni gibi Božjega kraljestva

 Te vaje ali prakse se značilno imenujejo duhovna disciplina, ime, ki jih dela tako privlačne kot je skleda hladne kaše. So tisto, kar počnemo, da bi se držali Božje ljubezni in dovolili, da njegovo življenje teče skozi nas, to so osnovni plesni gibi Božjega kraljestva.

Če vam je misel na ples neprijetna, pa rajši mislite na vajeništvo. Bolj kot vadiš, bolj naravno in veselo vse skupaj postaja.

Bog noče robotov. Hoče plesalce. To pomeni, da nam je dovoljeno, da gredo stvari narobe. Smo nerodni, še posebej na začetku: dve levi nogi in brez občutka za ritem. Postopoma se naučimo, da si zaradi tega ne delamo skrbi.

Prva vaja: SAMOTA IN TIŠINA

alone-sad-photos-16_thumbJanez je krstil Jezusa. To je bil pomemben trenutek: sveti Duh se je spustil nadenj in Božji glas je spregovoril. Pričakovali bi, da Jezus stopi iz vode in gre. »Prav. Slišali ste, kaj je rekel. Zaropotajmo.«

Namesto tega gre Jezus za štirideset dni v puščavo, kjer je sam. Skozi vse svoje življenje, kot poročajo evangeliji, se je Jezus umikal na samotne in mirne kraje. V kriznih trenutkih se je vedno odpravil v samoto. Po smrti svojega prijatelja in bratranca Janeza Krstnika, preden je izbral dvanajst apostolov, potem, ko so ga množice izčrpale ali so ga hotele prisiliti, da bi bil kralj, v tednih pred zadnjim potovanjem v Jeruzalem, v noči pred svojo usmrtitvijo. V vseh teh trenutkih se je Jezus umaknil v mir in tišino.

Samota in tišina sta v drugi polovici življenja absolutno odločilnega pomena za uspešno preživetje. V tišini in samoti pridemo pred Boga, da bi našli odgovore.

Na tišino in samoto pa nismo navajeni. Za naše življenje sta značilna hrup in dejavnost. Vsak dan doživimo napad informacij. Bombardirajo nas z e-pošto. Telefonski klici in poplava smsov je naš vsakdan. Ko se vrnemo domov, takoj prižgemo TV in Radio. Morda vsakih pet minut nervozno brskamo po Facebooku ali Twitterju, da ne bi česa zamudili. Vedno smo priklopljeni »online”.

Ali sem zgrešil kaj dobrega? Ali sem dobil kaj novih sledilcev? Ali so me opazili? Ali resnično nekaj pomenim?

Naša samota nas večinoma plaši, teži in stiska. Ko pa samoto sami iščemo, potem osvobaja, opogumi, okrepi. Samota je prostor očiščevanja in preobrazbe, prostor velikega boja in velikega srečanja.

Najprej nas bo to lahko zelo zmedlo ali celo preplašilo. Tako zelo smo odvisni od zvokov, pogledov in občutij, da je stopiti ven iz tega zelo težko. Počasi pa se tega navadimo. Še vedno bodo navzoče raztresenosti, a se bodo hitreje razpršile. Samota se razširi in odpre pred teboj, omogoča prostor v katerem lahko pred Boga prineseš vse najgloblje življenjske teme in vprašanja.

Ko bomo postajali bolj izkušeni v samoti, bomo videli, da je čez dan res malo trenutkov samote, v katerih lahko zares užijemo osvežujoč požirek tihote, umirjenosti in spokojnosti. Hoja ali sprehajanje nam lahko pri tem pomaga. Načrtovani trenutki samote (tihote) so pomembni.

(Mnogim pomaga, da gredo na duhovne vaje v tišini, preživijo teden ali vsaj nekaj dni v tišini https://jn159.wordpress.com/duhovne-vaje/duhovne-vaje-v-tisini/

5

Navodila za vajo tišine

Tole stori: vsak dan, skozi cel teden, pojdi na miren kotiček in deset minut sedi v popolni tišini in molku.

– poišči si čas in prostor, ko te ne bo nihče motil – s seboj ne vzemi telefona ali prenosnika. Ne vzemi ničesar.

– usedi se na stol, v pokončni in ne preveč sproščeni drži (ne sedi kakor ameriški kavboj v naslanjaču): poravnaj svojo hrbtenico z globokimi vdihi skozi nos in izdihi skozi usta.

– zapri oči in se osredotoči na svoje dihanje. Če ti pomaga se osredotoči na ključno besedo npr. mir ali misli na Boga, tako da ob izdihu in vdihu izgovarjaš Jezusovo ime. Nekateri uporabljajo zelo kratko Jezusovo molitev: izdih: Gospod, Jezus Kristus, Božji sin; vdih: usmili se mene grešnika-grešnice.

Ovire:

Tvoje misli te bodo že po nekaj sekundah začela begati. Končno boš zaznal-a ves hrup v svoji glavi, vse stvari, ki jih moraš še narediti, in vse misli, ki jih nosiš s seboj naokrog. To je popolnoma naravno, toda ne ustavljaj se ob teh mislih: pusti da gredo in jih samo opazuj.  Ostajaj z dihom in Besedo.

Zavedati se boš začel-a zunanjega hrupa: ptičjega petja, ali hrupa mesta, prometa, oddaljenih glasov. Dovoli, da vse to preprosto je in ostani osredotočen-a na dihanje ali ponavljanje besed, ki si jih izbral-a.

Na začetku dihaj bolj hitro, nato upočasni ritem in se predaj tišini.

Samota ni umik od ljudi. V tišino in samoto gremo zato, da bi okrepili svoje odnose z bližnjimi, ne da bi od njih bežali.

Advertisements

2 comments

  1. o, tole s samoto je pa res velik izziv, seveda nujno potreben! Misli mi kar begajo sem in tja cez cel dan, teden, sluzbo, dom, Brrrrr, kako hudooo. Ustaviti se….misliti na nic oz. samo na Boga? In…v molitvi misliti le na Jezusa…in ne na otroke, hrano, vikend…To bo moj pravi izziv v tem casu…in seveda s pomocjo p. Vilija; Hvala za misijon, hvala…

  2. Zelo nazorno zastavljen uvod v prviteden in učinkovita vaja v samoti, ki me polagoma osredotoči na molitev brez zunanjega moteja in zbeganih misli v glavi

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s