Radi se imajo


Danes je bilo v Baragovem domu in v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Kew v Melbournu zelo lepo in slovesno. P. Marjan Čuden, provincial OFM, nas je razveselil in spodbudil z binkoštnim nagovorom. Nobena beseda ni bila odveč. Preprosto, iz srca, iskreno in očetovsko. Marjan hvala. P. David je zapel porcjunkulske litanije matere Božje (če sem si prav zapomnil), p. Darko pa evangelij po bizantinskem napevu. P. Ciril je skupaj z misijonarko Marijo izpeljal vso logistiko in bedel nad potekom. Jože Možina je vse skupaj zapečatil na filmski trak.

Na tretjo nedeljo v mesecu po maši sledi bratsko in sestrsko kosilo, ki ga pripravijo občudovanja vredne slovenske mame in žene. Vsak mesec prostovoljno pripraviti kosilo za dvesto ust ni mačji kašelj. Dobre so in občudujem njihovo ljubezen.

Sicer pa opažam med Slovenci: radi se imajo. Držijo skupaj v dobrem in tudi v težkem. Lepo je.

Po maši smo se torej srečali še ob kratkem kulturnem programu. Najprej je zapel kvartet cerkvenih mož dve lepi slovenski in (kot vedno) rahlo otožni pesmi. Sledil je recital Turjaške Rozamunde, ki ga je slovesno izpeljal Peter Bole.  Za njim so lepo urejeni in sijočih oči zapeli tri pesmi člani moškega zbora Planika – sami mladeniči okrog osemdeset let.

Pet otrok, učencev Slomškove slovenske nedeljske šole je izreklo vsak svojo zahvalo materam ob materinskem dnevu. Ker so bili v lepih narodnih nošah so zaplesali še tri narodne. Prisrčno. P. Marjan je spregovoril še nekaj besed in blagoslovil kosilo. Res je teknilo. Pravo slovensko novomašno kosilo in beseda je dala besedo. Lenti in p. Darko sta izvedla še dve skladbi beneških fantov, gorenjski glas in frajtonarca. P. Ciril je voščil vsem, ki so v tem mesecu praznovali rojstni dan ali god. Čestitali smo si, še posebej osemdeset letniku, ki je še vedno čil mladenič in poje v zboru. Hvala vam za bratsko občestvo, za vztrajanje v ljubezni do slovenščine in obeh domovin. Dom je tam, kjer ljubiš in daruješ svoje življenje drugim in skupaj z njimi. To je cerkev. To so binkošti.

Da nam Svetega Duha ne bo prehitro odneslo je Ciril petim podaril še avstralski klobuk: p. Marjanu, g. Jožetu Možini, p. Darkotu, p. Davidu in meni. Hvala Cirilu in Mariji, ki jih je kupila. Sedaj ni več tako nevarno, da bi dobili v Avstraliji najpogostejšega kožnega raka.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s